V bolnišnicah je bilo 526 bolnikov s covid-19, od tega jih je 112 na oddelkih za intenzivno nego. Umrlo je šest ljudi.
V povprečju je bilo v zadnjih sedmih dneh dnevno potrjenih 943 okužb.
14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev na ravni države znaša 588, najvišja je v goriški regiji (798), sledi koroška regija (707). Najnižja je v posavski regiji (293,5), sledita pa pomurska (449,3) in gorenjska regija (526,4).
7-dnevna incidenca na ravni države znaša 314,5 okužbe na 100.000 prebivalcev. Najvišja je v goriški regiji (470,4), sledi ji savinjska regija (363,5), najnižja pa je v posavski statistični regiji (168,5).
Logarjeva: Zapiranje smo sprejeli po tehtnem premisleku
Vodja strokovne skupine ministrstva za zdravje za covid-19 Mateja Logar je povedala, da so bili ukrepi sprejeti po tehtnem razmisleku. Izkazalo se je, da se je zaradi britanskega seva stanje v Sloveniji začelo slabšati. "Strokovna skupina je razmišljala o tem, ali imamo na voljo kakršne koli druge ukrepe, s katerimi bi lahko omilili porast števila okuženih in s tem tudi števila tistih, ki zaradi okužbe potrebujejo sprejem v bolnišnice, in tistih, ki potrebujejo zdravljenje v intenzivnih enotah. Vendar ne glede na to, katere ukrepe smo pretresali, smo glede na literaturo in sedanja spoznanja ugotovili, da edina možnost, ki jo v tem trenutku imamo, da vsaj delno upočasnimo pritiske na bolnišnice, da zmanjšamo število okuženih in da znižamo samo krivuljo in nato vplivamo na to, da bo ta tretji val krajši in nižji, da se odločimo za te stroge ukrepe oziroma zapiranje države. Na noben način ta odločitev ni bila sprejeta, tudi z naše strani ne, enostavno. Vendar se moramo zavedati, da gre tukaj za to, da če ne bi v tem trenutku uvedli ukrepov, bi lahko bilo čez nekaj dni, čez 10 ali 14 dni, stanje v Sloveniji še bistveno slabše in bi bili potrebni še dodatni strožji ukrepi z vprašljivim učinkom glede na to, koliko ljudi bi bilo v tem trenutku že prizadetih," je povedala Logarjeva.
4. aprila dovoljeno druženje izven regij
Na vprašanje, zakaj je 4. aprila dovoljeno družinsko zbiranje tudi izven regij, je Logarjeva odgovorila, da si ljudje kljub vsemu želijo določenega druženja s svojimi bližnjimi. "Tako da smo ocenili, da druženje znotraj dveh družin, se pravi pet odraslih oseb in otroci kljub vsemu ne predstavlja tako velikega tveganja, da bi bilo treba to v tem trenutku absolutno preprečiti," je povedala. Ob tem svetujejo, da ljudje prezračujejo prostore, vzdržujejo razdaljo in upoštevajo vse ostale ukrepe, ki so sicer v veljavi.
Zaveda se, da so ukrepi pri nekaterih vedno sprejeti z nelagodjem in neodobravanjem in da nekateri menijo, da so pretirani. "Vendar se moramo zavedati, da v Sloveniji so omejujoči dejavniki število prostih postelj v bolnišnicah in v enotah za intenzivno zdravljenje," je poudarila.
Pojasnila je tudi, zakaj bo na odprtem spet obvezna uporaba zaščitne maske. Tudi sedaj je veljalo, da so maske potrebne, če ni mogoče zagotavljati najmanj 1,5 metra medsebojne razdalje, je povedala. "Vendar smo pogosto na ta del odloka pravzaprav pozabili in prav pogosto se dogaja, da videvamo predvsem v urbanih središčih skupine ljudi, ki so na minimalni razdalji brez mask," je dodala.
Kaj stroka pričakuje od zaprtja države?
V enajstih dneh drastičnega upada ne pričakujemo. Zadovoljni bomo, če širjenje okužb ne bo še dodatno naraslo. "Statistiki, ki so delali različne modele, so ocenili, da bi bilo petdnevno zaprtje bistveno prekratko, zato smo se odločili za enajstdnevno, ki po modelskih napovedih napoveduje možen delni porast po sprostitvi, ampak potem pa ponovno zniževanje," je razložila Logarjeva.
Odgovorila je tudi na vprašanje, zakaj zaprtje "šele" 1. aprila in ne že danes, pri tem pa dejala, da je za pripravo odlokov in za potrebe gospodarstva potrebnih nekaj dni. Večina ljudi zboli v petih dneh, kar pomeni, da bo 11-dnevnem zaprtje dolgo približno za dva inkubacijska časa bolezni covid-19. "Pričakujemo, da ljudje, ki bodo zbolevali, ne bodo hodili v službe in v okolico in bomo na ta način omogočili, da se bo virus nekoliko počasneje širil," je povedala.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se sicer največ ljudi okuži v družini, sledijo pa okužbe na delovnih mestih, velik delež pe je še vedno neznanega izvora okužb.
Jereb: Povečuje se delež bolnikov na intenzivnih oddelkih
Vodja oddelka Intenzivne terapije Infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaž Jereb je povedal, da je zaskrbljujoče razmerje med ljudmi, ki potrebujejo intenzivno terapijo, in tistimi, ki so hospitalizirani in takšne terapije ne potrebujejo. Včeraj je bilo na oddelkih za intenzivno nego 21 odstotkov vseh hospitaliziranih covidnih bolnikov. V UKC Ljubljana pa je bilo na intenzivni negi kar 26 odstotkov vseh covidnih bolnikov.
V UKC Ljubljana so v zadnjih 12 dneh sprejeli 38 kritično bolnih covid bolnikov z dihalno odpovedjo. "Sama številka na prvi pogled ni zelo visoka, potrebno pa je vedeti, da v kliničnem centru v Ljubljani razpolagamo s 70, morda 80 posteljami, na katerih lahko varno obravnavamo in varno oskrbimo covid bolnike. Na ravni države govorimo o številki 220, morda 230 in nič več. Skratka, zelo pomembno je, da neugoden negativni trend, neugodni epidemiološki val obrnemo navzdol, sicer bo prišlo do kolapsa zdravstvenega sisitema in škoda bo velika," je opozoril.
Navedel je tudi podatek, da je bila smrtnost bolnikov, ki so se zdravili na intenzivnih oddelkih v prvem valu, 31-odstotna, v drugem valu pa 27-odstotna. "Gre za delo v razmerah, ki so obvladljive. V primeru kolapsa zdravstvenega sistema bo seveda umrlo pomembno več covidnih bolnikov z drugimi boleznimi, ki bi potrebovali našo oskrbo in zdravljenje na intenzivnih oddelkih," je opozoril.
V povprečju so na oddelkih intenzivne nege bolniki stari med 50 do 70 let, po večini pa so vsi kronični bolniki. V glavnem imajo težave s povišanim krvnim tlakom. "Še vedno so redki tisti, ki so mlajši od 40 let in in nimajo nobenih drugih bolezni. Morda kot dejavnik tveganja pri teh izstopa povečana telesna teža," je zaključil Jereb.
