Analiza bolniškega staleža kaže, da so velike razlike v staležu javnega in zasebnega sektorja, pravi Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Že podatek, da je stalež v javnem sektorju višji, po njenem mnenju pove veliko. Višina staleža v tem sektorju gre predvsem na račun frekvence obiska pri zdravniku. Ta pa je odvisna vsaj od dveh dejavnikov: gotovosti zaposlitve in ozaveščenosti. "Če si gotov, da k zdravniku lahko greš in te zato nihče ne bo odpustil, potem je odločitev lahka. Če z obiskom odlašaš, pa se lahko bolezen, ki je bila prej lahka, razvije v težko, kar se lepo vidi pri bistveno večji resnosti bolezni pri zasebnem sektorju ... Veliko dolgih bolniških odsotnosti je umetnih, gre za čakanje na preglede ali obravnave," pravi Fikfakova. In dodaja, da se je treba vprašati ne le to, ali in kako naj čakajoči delavci prej pridejo do obravnave, pač pa tudi, ali čakanje na obravnavo dejansko pomeni, da delavec ni zmožen opravljati nobenega dela.