Za poletni mesec, ko je navadno manj odzivov javnosti, je bil julij 2021 nadpovprečen, je v zadnjem poročilu zapisala varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije Slovenija Ilinka Todorovski. Odzivov je bilo sicer 264, med njimi pa veliko verižnih pisem in sporočil z mnenji in povezavami o epidemiji, ukrepih in zlasti cepljenju in cepivih. In kaj to pravzaprav pomeni?
Na varuhov naslov je prispelo 142 sporočil, povezanih s cepljenjem in covidom-19. "Prevladovala so sporočila, ki niso povezana z javnim medijem, ampak so vsebovala povezave na različne spletne strani z objavami o epidemiji, testiranju, cepljenju in ukrepih ter mnenja pošiljateljev do teh vprašanj. Med njimi je bilo npr. 67 verižnih pisem proti samoplačniškemu testiranju za covid-19. Več sporočil je vsebovalo pozive proti plačevanju RTV-prispevka in zahteve, da javni medij enakomerno predstavlja argumente stroke in objave na družbenih omrežjih. Prispelo je tudi 47 verižnih pisem z mnenjem o epidemiji in cepljenju, ki so vsebovala tudi protest, ker oddaja Nedeljski gost Vala 202 ni dostopna na spletu," piše v poročilu.
Varuhinja je prejela osem odzivov, povezanih z oddajo Vala 202 Nedeljski gost, ki je bila na sporedu 11. julija 2021. V njej se je z dr. Tomažem Makovcem, biokemikom in farmacevtom, asistentom na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, pogovarjal novinar Damjan Zorc. Uredništvo je po predvajanju oddaje presodilo, da vsebina ne ustreza standardom javnega medija in se odločilo, da pogovora ne arhivira na spletu. Na spletišču je objavljen zapis z napovedjo oddaje, namesto posnetka pa je objavljeno opravičilo poslušalcem, v katerem med drugim piše: "Gost, dr. Tomaž Makovec z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je v oddaji delil svoja mnenja. Težava je, da ob izrekanju polemičnih stališč ni dobil niti enega kritičnega vprašanja in da ni bil izražen niti kakršen koli dvom o njegovem mnenju. Gostu je bilo tako med drugim omogočeno širjenje sporočil, ki ogrožajo zdravje ljudi. Intervjuja zato ni v arhivu. Izpostavljene teme bi se dalo nagovoriti v drugačnem formatu oddaje ob ustrezni novinarski izvedbi."
Na verižna pisma, mnenjska sporočila, ki so bila razposlana na številne naslove ali niso bila odziv na programske vsebine RTV Slovenija, varuhinja ni odgovarjala.
Med odzivi je bilo tudi pismo gledalke o pričakovanjih od javne televizije:
"Čutim, da je moja pravica do korektne obveščenosti o današnjih ključnih dogajanjih znova in znova poteptana, saj pravica do obveščenosti zame ne pomeni, da slišim samo stvari, ki so uradno zapovedane. Ne, želim videti širšo sliko, saj življenje ni enoznačno, ljudje pa nismo ovce (vsaj ne vsi). Prav bi bilo, da bi nam na javni TV posredovali informacije strokovnjakov, ki zastopajo uradno določena stališča, ob tem pa tudi mnenja uveljavljenih strokovnjakov, ki si upajo izražati drugačna mnenja. So njihova spoznanja manj vredna od 'uradnih'? In kdo o tem odloča?!!! Torej, uradna stališča brez cenzure soočati z mnenji, ki so znanstveno, strokovno utemeljena in temeljito preverjena in preverljiva. Tudi takih strokovnjakov je pri nas dovolj, a so njihova mnenja zatrta, odrinjena, preslišana, cenzurirana, blatena, zasmehovana, diskreditirana. Zaradi te enostranskosti ima vedno več ljudi TV zaslon samo še za odvečen 'kos pohištva', če ga sploh še imajo. Vem, vem, ponavljam se..........."
Pisarna varuhinje je gledalki posredovala splošen odgovor o dolžnostih javnega medija, ko gre za informacije o javnem zdravju:
"Pojasnjujemo, da morajo biti novinarji javne radiotelevizije glede spletnih objav posebej previdni in zadržani, saj po medmrežju kroži veliko, izmišljenih, anonimnih in lažnih novic ter dezinformacij, ki ne vsebujejo dejstev, ampak to, kar si uporabniki želijo slišati, prebrati ali videti.
Če imate podatke, za katere menite, da bi bilo dobro, če bi jih novinarji preverili, jih lahko posredujete uredništvom.
Varuhinja uredništvom priporoča, da so pri podajanju dejstev čim bolj natančni, da pojave in dogodke osvetlijo z različnih zornih kotov in v različnih kontekstih, od medicinskega prek pravnega do finančnega in političnega, da k besedi vabijo različne sogovornike in v pogovorih zastavljajo vprašanja v imenu javnosti. Pri tem se pričakuje, da pri spremljanju javnozdravstvenih tem upoštevajo pravila, ki so zapisana v smernici:
v javnem mediju je pri podajanju javnozdravstvenih vsebin treba v prvi vrsti slediti javnozdravstvenim smernicam v državi in argumentom stroke. Pri obravnavi javnozdravstvenih (kakor tudi drugih strokovnih, znanstvenih itd.) tematik ni dovoljeno matematično izravnavati strokovnih argumentov, ki slonijo na dejstvih in dognanjih, in nasprotnih mnenj, ki slonijo na občutkih, strahovih, nedokazanih trditvah, neprimerljivih podatkih ali podatkih, ki jih je stroka ovrgla. Lažno uravnoteževanju (false equivalence), ko se primerja neprimerljivo, ni združljivo z odgovornim novinarstvom v javnem mediju. Dolžnost javnega medija je, da daje prednost dejstvom, strokovnim ugotovitvam pred laičnimi mnenji in laičnimi interpretacijami teh podatkov in dokazov. Vendar pa je za celovit prikaz javnozdravstvenih tematik, ki očitno tudi delijo in sprožajo nasprotovanja, treba poiskati ustrezen način za vključitev ločenih pogledov in pri tem upoštevati vsakokratni fokus, kontekst in žanr obravnave."
