Vesel: Policija se ni odzvala na naznanitev sumov kaznivih dejanj pri nabavi zaščitne opreme med epidemijo

STA, A.L.
17.04.2021 11:06
Policija se ni odzvala na naznanitev sumov kaznivih dejanj pri nabavi zaščitne opreme med epidemijo, ki jih je po reviziji poslov za 13 primerov podalo računsko sodišče, je za današnjo izdajo Delove Sobotne priloge dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Edini odziv Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na naznanitev sumov kaznivih dejanj pri nabavi zaščitne opreme je bil, da so uvedli predkazenski postopek potencialne storitve kaznivega dejanja za dejanja predsednika računskega sodišča oz. za dejanja računskega sodišča. "Po dokumentacijo za teh 13 primerov, ki smo jih naznanili, pa ni prišel nihče. Noben interes, da bi se teh zadev lotili, ni bil izkazan," je povedal Vesel.

Dokumentacija je po njegovih besedah sicer zavarovana. "Pokazali jo bomo in razložili, kaj si o tem mislimo. Ni prvič in ni zadnjič, da smo naznanili sume kaznivih dejanj. To sicer ni naš osnovni posel," je dodal.

Naznanila o sumih kaznivih dejanj so posredovali še pred objavo revizijskega poročila, ko so imeli za to dovolj utemeljene informacije. Pozornost javnosti je bila takšna, da je javnost hotela vedeti, kaj se dogaja, pravi Vesel.

"Ljudi, ki javno naročanje znajo izvesti, imamo"

"Tudi prvotno sodelovanje s policijo je bilo zastavljeno na način, da je nekatere reči treba narediti čim prej. Ne vidim, da bi tu kaj naredili slabo ali narobe. Ni bilo prvič, da smo dokumentacijo predali že pred izdajo revizijskega poročila. Morda to ni bilo tako javno znano," je dejal in dodal, je bila revizija nabave zaščitne opreme vsega začetka netipična in deležna izjemne pozornosti "od trenutka, ko se je pojavila prva informacija, da je osnutek morda nekoliko obremenilen".

Predsednik računskega sodišča sicer ocenjuje, da država potrebuje profesionalno agencijo za javno naročanje. Ta bi bila nabavna služba, kot jih imajo npr. korporacije, kjer bi bila zbrana zadostna masa profesionalcev. Takšna agencija bi morala biti po njegovem mnenju izpostavljena posebnemu nadzoru, saj bi razpolagala z velikimi sredstvi.

"Ljudi, ki javno naročanje znajo izvesti, imamo. Nekatere službe za javno naročanje niso majhne. Morali pa bi jih naučiti, da delujejo skupaj. Tega ne znamo. In to povezovanje bi lahko zagotovila agencija za javno naročanje," je svoje stališče pojasnil Vesel.

Spregovoril je tudi o pritiskih na neodvisnost računskega sodišča. Predsednik republike Borut Pahor je julija 2019 računskemu sodišču ob 25-letnici obstoja podelil visoko državno odlikovanje red za zasluge ter v nagovoru poudaril, da gre za institucijo, ki ima stabilnost, kredibilnost, ugled, rezultate. Z menjavo vlade marca lani pa so "začeli prihajati signali, da se stvari spreminjajo", je dejal Vesel.

"Prvi signal je bil, da sprememb zakona, ki bi še okrepile neodvisnost računskega sodišča, ne bo. Pojavili so se prvi pritiski. Z revizijo nabave zaščitne opreme pa so padle vse maske. Vrstijo se številni pritiski na neodvisnost računskega sodišča," je poudaril.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta