Dravske elektrarne Maribor (DEM) želijo ostati vodilni proizvajalec elektrike iz obnovljivih virov energije, pravi direktor Andrej Tumpej. Že sedaj iz njihovih turbin steče v omrežje 80 odstotkov energije, pridobljene iz obnovljivih virov, če med slednje prištejemo tudi hidroenergijo, ki sicer po novih paradigmah ni obnovljiva, saj močno spremeni ekosisteme rek. A vendarle, veriga osmih hidroelektrarn na Dravi je vse, kar zmore ponuditi ta reka, in v Dravskih elektrarnah se po zaustavljenem projektu umeščanja hidroelektrarn na Muro obračajo k vetru in soncu.
Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec
Meritve vetrnih potencialov v Sloveniji so pokazale več območij, kjer je gradnja vetrnih elektrarn smiselna, a številna od teh območij so zaščitena kot naravovarstveno pomembna ali pa je raba tam omejena iz drugih razlogov. Ko so pri DEM iz kart izločili vsa območja z omejitvami, so se odločili za umeščanje vetrnih agregatov na tri: Ojstrico, Paški Kozjak in Rogatec. Skupno bi vsa tri "polja" vetrnic oziroma vetrni parki šteli 13 vetrnic skupne moči 46 megavatov, skupaj pa bi proizvedli 111 gigavatnih ur elektrike, kar predstavlja približno štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po električni energiji, vsa tri polja so umeščena na vrhove slemen. "Slovenija ima vetrni potencial, in čeprav morda ni tako ugoden kot na Danskem, je dobrih lokacij dovolj. Kljub temu ima Slovenija dve vetrnici. V svetu je bilo leta 2018 postavljenih za 490 gigavatov novih vetrnih elektrarn, kar je toliko kot 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje, ki je naša največja hidroelektrarna," je na včerajšnji predstavitvi projektov poudaril nasprotja Tumpej.
Solarni načrti ob Dravi
Poleg vetrnic v Dravskih elektrarnah Maribor načrtujejo tudi bistveno povečanje proizvodnje elektrike iz sonca. Ob hidroelektrarni Zlatoličje so že namestili sončno elektrarno z megavatom moči, cilj je postaviti za 30 megavatov panelov ob dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. A tudi pri tem projektu se bodo pri DEM najverjetneje morali lotiti priprav na zapleteni postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta, vendar ne toliko zaradi okoljskih parametrov kot zaradi velike moči.
Nasprotovanje lokalne skupnosti
Čeprav so načrtovane investicije še v zelo zgodnjih fazah umeščanja v prostor - za Ojstrico je ministrstvo za okolje in prostor izdalo sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta (DPN), Paški Kozjak in Rogatec sta še čisto na začetku, saj je ministrstvo izdalo šele obvestilo o javni pobudi za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih usmeritev - se projekti že zapletajo. Na Ojstrici naj bi sprva stalo osem vetrnic, a "smo število zmanjšali zaradi ohranjanja ptic in poselitve", pravi Tumpej, kljub temu pa je projekt deležen močnega nasprotovanja dela lokalne skupnosti. Pri DEM ob tem zagotavljajo, "da delujejo transparentno in odgovorno do vseh vpletenih, da pridobivajo vse potrebne študije in strokovne podlage, ki bodo pokazale, ali in kako je možno postaviti objekte v prostor tako, da bodo imeli čim manj vpliva na okolje in človeka". Je pa Tumpej jasen, da zaradi nestrinjanj posameznikov, še preden so izdelane analize, projektov ne bodo ustavljali: "Računamo na razumne, da jih prepriča strokovna moč argumentov."
Postavitev vetrnic na Ojstrici razdvaja
Javnost oziroma domačini na Ojstrici so glede vetrnih elektrarn razdeljeni na dva tabora. En del, združen v civilno iniciativo (CI), načrtom za njihovo postavitev ostro nasprotuje, nekateri domačini pa njihovih aktivnosti ne podpirajo. V CI so že lani zbrali preko 200 podpisov podpore, saj želijo sodelovati v postopkih, med drugim kot stranska stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Hkrati so tudi na več ministrstev, občini Dravograd in nekaterim drugim državnim institucijam poslali vprašanja glede njihove postavitve in vplivov na okolje ter zdravje ljudi. Investitorja, to so Dravske elektrarne Maribor, pa že večkrat pozvali k ustavitvi projekta, kar pa vztrajno ignorira.
Nekateri domačini na Ojstrici in v njeni okolici pa aktivnosti CI ne podpirajo. Poudarjajo, da si priseljenci iz Dravograda ne morejo vzeti pravice odločati namesto njih. Niso proti postavitvi vetrnic, tudi za niso. Če pa jih bodo že postavili, pa mora imeti kraj od tega kakšno korist, denimo urejeno infrastrukturo, nižjo ceno elektrike ... Želijo si tudi več informacij, ne le strašenja z negativnimi vplivi na zdravje ljudi, živali in okolje. (jd)
Gradijo tudi Avstrijci
So pa tudi na DEM potrdili, da bo blizu Ojstrice, le da na avstrijski strani, prav tako zraslo polje vetrnic. Obe polji bosta čezmejno presojani, Slovenija bo podala presojo o avstrijskem projektu in obratno, zato s to presojo ne pričakujejo težav. Bo pa postopek priprave in sprejemanja dokumentacije dolgotrajen, pove Sandi Ritlop, ki pri DEM vodi projekte umeščanja v prostor, lahko bi trajal tudi štiri do pet let, vključuje pa tudi celovito presojo vplivov na okolje. Kot predvideva postopek sprejemanja tovrstnih dokumentov, bo vključena tudi javnost, medtem pa gradnja vetrnic traja le leto. Kakšne natančno bodo, na DEM še ne vedo, saj "je najboljša tehnologija, ki smo jo načrtovali v začetku projekta, danes že zastarela, tiste, ki bi jo vgrajevali čez pet let, verjetno še sploh ni na risalnih deskah," pa meni Tumpej. Tako Ritlop kot Tumpej zagotavljata, da bodo uporabili najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
Premalo politične volje in odločnosti
"V Sloveniji zaznavamo predvsem pomanjkanje strateških razmislekov in politične volje ter odločnosti pri razvoju projektov vetrne energije. Drugi problem s katerim se soočamo je, kot pri vsakem umeščanju v prostor, sprejemljivost projektov za lokalno skupnost. Kot kažejo tudi zgledi iz tujine, je ustrezna umestitev mogoča. Potrebno pa je vzpostaviti jasne komunikacijske kanale tako z lokalno skupnostjo kot lokalno oblastjo ter oblikovati dogovore, ki so sprejemljivi za vse," je med drugim zapisala Mojca Grobelnik, direktorica Gospodarsko interesnega združenja vetrne energije pri GZS. "Poleg tega bi rada izpostavila moč civilnih iniciativ, ki se vsekakor ne dotika le našega področja delovanja. Civilne iniciative spoštujemo, vendar do točke, ko so se njihovi pripadniki pripravljeni pogovarjati ter tudi spoštovati drugo stran. Dejstvo pa je, da lahko civilne iniciative, brez posledic, neosnovano uničijo projekte, ki se, kot kaže praksa, lahko izkažejo za dolgoročno zelo uspešne ter tudi njim v prid." (uč)
