Stereotip, da Japonci živijo za delo, je dobro poznan. V določeni meri celo drži, pravi mladi kuhar Shin Sato, ki ob tem dodaja, da se, jasno, tudi marljivi Japonci ne rodijo z izdelano idejo o tem, kaj si v življenju želijo početi. Do leta 2014, ko je v Ljubljani zagnal svojo restavracijo, je tudi Sato "taval" med zelo različnimi službami in poskušal ugotoviti, katera mu zares ustreza. Bil je socialni delavec, mizar in slikar.
Po študiju na Univerzi Tama v Tokiu (eni najboljših umetniških ustanov na Japonskem) se je kot umetnik v deželi tehnologije, stolpnic in industrije zavedal, da si mora, če želi dostojno preživeti, poiskati drugačno zaposlitev. In takrat se je zgodilo. Zadela ga je Amorjeva puščica. Prava ljubezen. Kuhanje. "Strast do kuhe je zrasla po naključju, ko sem kot pomočnik začel delati v neki restavraciji na Japonskem," pojasnjuje danes, dodaja pa, da leta, ko je opravljal druge poklice, nikakor niso zapravljena. "Vse, kar sem počel v preteklosti, mi danes pride prav," pove in ponosno pokaže na pohištvo restavracije, ki ga je - zahvaljujoč svojim mizarskim izkušnjam - ob ustanovitvi izdelal sam.
Človek, ki na Japonskem ne zna japonsko, je lahko zelo osamljen. Slovenija pa je za tujca udoben prostor
Iz dežele zelenega čaja najprej v London
Brez znanja jezika se s Slovenijo ne bom mogel nikoli dokončno zliti.
Slovenci cenijo kakovost in nad cenami ne jamrajo
Ob prihodu v Slovenijo je Sato najprej delal v ljubljanski restavraciji Sushimama, a ne kot kuhar. Svojo restavracijo, ki je v Ljubljani prepoznavna predvsem po vrhunskem sušiju, pa je odprl po dveh letih bivanja v prestolnici. Slovenija je za trženje tradicionalnega japonskega sušija sicer izjemno ugodna, saj leži v bližini morja. "Za dober suši je namreč ključnega pomena sveža riba. Verjemite, takoj boste vedeli, če vam bodo prodali takega s postano ribo. Ribe mi v restavracijo sicer pripeljejo s hrvaške Reke in italijanskega Trsta, pa tudi na ljubljanski ribji tržnici se vedno da dobiti dobro robo," pravi Sato, ki pripravo sušija sicer pogosto popestri s francoskimi kuharskimi tehnikami. "Zvečer v restavraciji strežemo 'fusion food'. Japonsko tradicijo na nek način združujem s francoskimi tehnikami," še pravi kuhar, ki sicer opaža, da Slovenci cenijo dobro in kakovostno hrano, nad cenami pa se običajno ne pritožujejo.
Selitev nazaj na Japonsko bi mi povzročila samo trpljenje.
PREBERITE ŠE: (FOTO in VIDEO) Na obisku pri Kim Camara: V Šiški je odprla prvi salon pri nas za urejanje afropričesk
