"Imamo zgornja in spodnja dihala, meja so glasilke. Cela dihalna cev je prevlečena s sluznico, to pa sestavljajo celice, ki so na površini sluznice in skrbijo za to, da procesirajo sluz, da so dihala ves čas vlažna, da se določene stvari na to sluz ves čas lovijo in da jih migetalke, ki so na vrhu celic, potiskajo navzven," pojasnjuje. Turel pove, da virus, ki vstopa v telo, običajno tja pride skozi očesno, nosno ali ustno sluznico. "Pri velikem deležu ljudi se virus tukaj ustavi in se začne v celicah deliti. To je pravzaprav njegov osnovni namen - da se v celici razmnoži in da s kapljicami spet pride iz telesa gostitelja in okuži drugega."
"Ne vemo, zakaj je tako, da se virus pri nekaterih verjetno ustavi samo v sluznici zgornjih dihal. Sluznica, vse tiste celice in imunski sistem ga pokončajo," pravi Matjaž Turel. A zakaj pri nekaterih virus vendarle preide v spodnja dihala? Pojasnjuje: "Tega pravzaprav še ne vemo. Vemo pa, da se lahko, ko pride do spodnjih dihal, spet pojavijo samo simptomi kašlja, izkašljevanja in nič drugega. Na tem mestu se lahko ustavi, lahko pa se tudi nadaljuje in prizadene pljučno tkivo. Če je to prizadeto na nekaj mestih, to imenujemo virusna pljučnica. Če se proces tukaj spet ustavi, se od tukaj naprej človek zdravi in pozdravi. Pri majhnem odstotku ljudi pa pljučnica napreduje. Telo je ne uspe ustaviti."
{embed_youtube}https://youtu.be/a3GZReDymfg{/embed_youtube}
Turel pojasni, da v primeru, ko zdravniki z dodajanjem kisika ne morejo več doseči, da je v pljučih toliko kisika, kot ga človek potrebuje, bolnika intubirajo, vstavijo cevko v sapnik in ga priklopijo na respirator. Ta potem pomaga napihovati pljuča in tja dovaja kisik.
Do zdaj znana zdravila po besedah pulomologa niso bila razvita posebej za virus. Tista, s katerimi se bolniki s koronavirusom zdravijo, delujejo na več stopnjah. "Poskušajo ustaviti razmnoževanje virusa in skrbijo, da bi zmanjšala pretirano vnetje, če bi se to začelo razvijati," pojasni. Kdaj bi zdravilo lahko dočakali? Matjaž Turel verjame, da bo v primerjavi z drugimi boleznimi zdravilo za koronavirus najdeno bistveno prej, "kot če bi to bila neka bistveno manj nevarna bolezen".
Strokovnjak še dodaja, da je pri koronavirusu zanimiv tudi potek bolezni, ki je povsem drugačen kot pri virozah, ki smo jih vajeni in jih pogosto prebolevamo. V primeru koronavirusa je oseba prvih nekaj dni bolna, v povprečju šesti dan se pojavi težko dihanje. Deveti ali deseti dan relativno hitro, v nekaj urah, pride do napolnjenja pljuč z vnetnimi tekočinami. Dolgotrajno je lahko tudi okrevanje. Zakaj? "Ko se vnetje začne pomirjati, je na tem mestu v pljučih še vedno veliko vnetnic, beljakovinskih snovi, ki nastanejo ob vnetju. Vse to morajo telo in celice počistiti iz pljuč. Ko se to zgodi, pljuča znova delujejo normalno." Pri tem pa velja opozoriti, da se to ne zgodi čez noč. Matjaž Turel pove, da to lahko traja dneve, včasih tudi tedne.
