"Vozniška kultura v Sloveniji je stalna tema debat, tako na javni ravni kot na ravni različnih zaključenih družb znancev in sorodnikov. Stalnost pojavljanja vsakič znova oživljenih diskusij glede kulture vožnje v zadnjih desetletjih v Sloveniji kaže, da vozniško kulturo vidimo kot problem." Tako so leta 2013 ob raziskavi o kulturi vožnje na slovenskih cestah zapisali na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS).
Rezultati raziskave izpred šestih let so pokazali, da imamo slovenski vozniki o splošni kulturi vožnje v Sloveniji precej nizko mnenje, o samih sebi pa visoko. Večina voznikov, kar 80 odstotkov, je o sebi menila, da so strpni vozniki, hkrati pa je večina mislila, da so drugi vozniki nestrpni. Podatek, ki je težko združljiv. Izkazalo se je, da je nestrpnost na slovenskih cestah tako velika, da nas same to moti, hkrati pa se je izkazalo, da se sami počutimo iz tega izvzete. Raziskava je še pokazala, da k nestrpnosti na slovenskih cestah prispevajo predvsem drugi vozniki, mi sami pa ne, zato se seveda tudi ne čutimo odgovorni, da bi lahko sami še bolj prispevali k prijazni vozniški kulturi.
{embed_youtube}https://youtu.be/uFttVapYiJ8{/embed_youtube}
Druge zelo težko pohvalimo, še težje pa priznamo svojo napako
Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje pravi, da situacija danes ne bi bila bistveno drugačna: "Ključna ugotovitev je, da smo slovenski vozniki in voznice premalo samokritični in da na drugih voznikih oziroma udeležencih v prometu vidimo zgolj napake. Druge torej zelo težko pohvalimo, še težje pa priznamo svojo napako." In zdi se, da to še kako drži.
Prehitevanje iz vseh smeri, hupanje, izsiljevanje prednosti, kriljenje z rokami, kletvice, pozabljanje na uporabo smernikov, premajhna varnostna razdalja ... Običajen dan na slovenskih cestah, bi lahko rekli. Pripetljaj, ki se je zgodil na štajerski avtocesti minuli teden, dokazuje prav to.
{embed_youtube}https://youtu.be/MsIvHdHqU_w{/embed_youtube}
Vozniku se je pred predorom Trojane pokvarilo vozilo. Na kraj je v nekaj minutah prispel delavec Darsa, ki je zaprl polovico avtoceste ter s tem omejil hitrost na 60 kilometrov na uro. Voznik pokvarjenega vozila se je počasi, kolikor je vozilo omogočalo, vozil za delavcem Darsa do naslednjega izvoza, kjer je lahko varno zapustil avtocesto. V tem času so po prehitevalnem pasu, navkljub za več kot polovico zmanjšani hitrosti, ljudje mimo vozili s skorajda nezmanjšano hitrostjo. Vozniku pokvarjenega vozila so svetili z dolgimi lučmi, mu hupali, se postavljali na pas, ki je bil zaprt - med pokvarjeno vozilo in vozilo Darsa. Ali sta nestrpnost in neučakanost res pomembnejši od varnosti?
Želijo si, da na slovenskih avtocestah ne bi bilo prometnih nesreč
Po podatkih Darsa so avtoceste še vedno daleč najbolj varne, po nekaterih izračunih med 7- do 9-krat varnejše od drugih cest nižje kategorije. Z uspešnim upravljanjem omrežja se število nesreč, tudi tistih s smrtnim izidom, skozi leta zmanjšuje. A prostora za napredek je še precej.
{embed_youtube}https://youtu.be/vIek-qiK0PY{/embed_youtube}
Kot so nam pojasnili na Darsu, so pravila cestnega prometa vsebinsko jasna. "Žal pa se soočamo z dejstvom, da se vozniki ne obnašajo odgovorno, so neuvidevni in neprevidni." Cilj Darsa je, da bi bile avtoceste varne in da bi zagotavljaje ustrezno pretočnost. Vozniki pa, da bi bili uvidevni, previdni in strpni. "Želja je, da na slovenskih avtocestah ne bi bilo prometnih nesreč," dodajajo.
Eden boljših načinov, kako o vožnji in situacijah, ki nas čakajo na cesti, izvedeti več, je tečaj varne vožnje. Slednji je za voznike začetnike obvezen, prav gotovo pa ni škodljiv tudi za bolj izkušene. Glede na nestrpno stanje na cestah se poraja vprašanje, ali se objestni in agresivni vozniki sploh kdaj prijavijo na varno vožnjo? Na AMZS so pojasnili, da vozniki, ki mislijo, da vse vedo, običajno na varno vožnjo ne pridejo. Manuel Pungertnik pa dodaja: "V skoraj 11 letih delovanja AMZS Centra varne vožnje na Vranskem in pri več kot 150 tisoč udeležencih naših programov in drugih dogodkov so bili med njimi tudi taki, ki so bili skeptični, ali se bodo kot izkušeni vozniki naučili kaj novega. Pri vajah na različnih modulih našega poligona pa udeleženci zelo hitro ugotovijo, da je kljub varnem okolju reševanje kritičnih situacij izredno zahteven proces, zato se zavejo zlasti pomena prilagojene hitrosti. S to izkušnjo so bolje pripravljeni za vožnjo v vsakodnevnem prometu, hkrati pa je njihova vožnja naravnana v smer, da do kritičnih situacij sploh ne bi prihajalo."
{embed_youtube}https://youtu.be/irvH2x04VbM{/embed_youtube}
Nekoga, ki si ne želi osvojiti novega znanja in veščin, ga v to ne morejo prisiliti
Po besedah Manuela Pungertnika je pri izvedbi programa varne vožnje še kako pomembna vloga inštruktorja varne vožnje, ki mora biti ne le strokovnjak, temveč tudi dober psiholog in pedagog ter najti pravi način oziroma metodo, da uspe vsakega, tudi še tako izkušenega ali skeptičnega kandidata naučiti nekaj novega. "Pri tem se inštruktorji sicer zavedamo, da nekoga, ki si ne želi osvojiti novega znanja in veščin, v to ne moremo prisiliti, skušamo pa vplivati na njegov način razmišljanja oziroma na zavedanje o pomenu varne vožnje in da je tudi pri vožnji – da smo lahko dobri in vešči vozniki – pomemben trening oziroma več kot bomo vadili in nadgrajevali ter osveževali svoje znanje, boljši vozniki bomo. Pomembno je tudi krepiti zavedanje voznikov, da je obisk programa varne vožnje dobrodošel z vidika spreminjanja in napredka pri tehnologiji vozil," poudarja sogovornik.
{embed_youtube}https://youtu.be/o9zqYXID6q4{/embed_youtube}
Dobri rezultati nas ne smejo uspavati
Kljub temu, da smo na slovenskih cestah (pre)pogosto priča nevarni vožnji, pa se prometna kultura v Sloveniji izboljšuje. "Da smo na področju prometne varnosti naredili pomemben korak naprej, dokazujejo tudi podatki. Prometno varnost je sicer nehvaležno predstavljati s statistiko, saj so za vsako številko ljudje, ponesrečenci, njihove družine in bližnji. Vseeno pa je to eden od načinov, s katerim lahko ocenimo, ali smo kot družba napredovali. Lani je bilo, če upoštevamo kriterij najhujših prometnih nesreč, to je nesreč s smrtnim izidom, najvarnejše leto doslej. Vseeno pa nas ti podatki ne smejo uspavati," pravi Pungertnik.
{embed_youtube}https://youtu.be/j56hUQI-UJQ{/embed_youtube}
