Vinograd potrebuje hlapca, ne gospoda

Lanski vinski letnik je dal količinsko in kakovostno nadpovprečno letino, letošnji se je že začel z velikimi težavami - predvsem Štajersko je namreč prizadela pozeba. Poleti je mnoge vinograde stolkla še toča. A ob trgatvi, ki se je letos začela kak teden kasneje, napovedi le niso tako pesimistične.
Vinski letnik 2016 obeta dobro kakovost, količina pa bo kakih 15 odstotkov manjša od povprečja in 40 odstotkov manjša kot lani. "Problemi so pač vsako leto - kdor jih hoče imeti, jih tudi ima," pravi

Roman Štrbuc

, strokovnjak za vinarstvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.

Bistvena je točnost

Kaj pa bi vinogradniki sploh lahko storili ob pozebi, kot je bila letos aprila?

"Naš zavod je pridelovalce - najbolj je prizadelo kraje severno od Maribora - že nekaj dni prej obveščal, kako si lahko pomagajo. Stroka ima veliko odgovorov, kot svetovalna služba jih tudi pravočasno posredujemo. Ljudje pa se seveda sami odločajo, kako jih bodo upoštevali. Pri nas smo imeli zadnjo večjo zmrzal pred 36 leti. Zaradi podnebnih sprememb smo se jih kar odvadili in ne znamo več prav ukrepati. Včasih so v vinogradih sežigali bale slame, ponekod si pomagajo z grelci ali ventilatorji, učinkoviti so vodni pršilniki - a ti so dragi in ni jih mogoče dobiti čez noč ... Pomaga tudi, če trto tretiramo s sredstvi (večinoma so to aminokisline iz alg), ki spremenijo viskoznost rastlinskih sokov in preprečujejo tvorbo ledenih kristalov. Poškodbe namreč povzročajo ti in ne mraz sam po sebi."

Do neke mere se trta sicer sama opomore. A če je prizadeta, najbrž potrebuje precej več nege in tudi pravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev.

"Z oslabelimi trtami je treba posebno pazljivo ravnati še vsaj naslednje leto. Takoj pa jim je nujno pomagati k hitrejši rehabilitaciji in še bolj skrbno preprečevati nastanek bolezni. Pri tem je zelo pomemben točen čas, ki se meri v dnevih ali celo urah. Žal pa multinacionalke, ki obvladujejo svetovni trg, vse manj vlagajo v razvoj sredstev za preventivno zaščito, ker se jim bolj izplačajo zdravila za že bolne rastline. Očitno se pač najbolje prodaja potuha nevednežem in lenuhom ... Nasploh je globalna ekonomija, ki stremi k neskončni rasti in izkoriščanju ne glede na posledice, krenila v povsem napačno smer. Kdor ali kar pregori, ne more več pravilno delovati - pa naj bo to stroj, človek, žival ali rastlina. Trta bo zdrava in bo obilno rodila le, če se bo dobro počutila. A to zahteva ogromno znanja in trdega dela. Vinograd potrebuje zvestega hlapca, ne pa vzvišenega gospoda!"

Ekološko ima prihodnost

Tudi pri nas je vse več ekoloških vinogradnikov, ki ne uporabljajo kemikalij. Kaj pa naj storijo ti?

"

Ekološka pridelava ni le odsotnost 'kemije' in vodotopnih mineralnih gnojil, ampak celosten in trajnosten način delovanja, ki zahteva ogromno znanja, izkušenj in občutka. Tu ni prav veliko prostora za romantiko, čustva in sledenje modnim trendom. Resni ekovinarji se ne zafrkavajo in so vrhunski profesionalci. Njihovi vinogradi so med najbolj zdravimi in obrodijo tudi v slabih razmerah. Omejena raba tradicionalnih sredstev - v EU je letno na hektar dovoljeno porabiti šest, pri nas pa le tri kilograme bakra (predvsem v obliki modre galice) - zahteva še več točnosti in skrbnosti. Sploh pa si upam napovedati, da bodo tudi veliki koncerni prej ali slej vstopili na ekološki trg. Gojenje grozdja je staro tisočletja, pesticidi pa šele 60 ali 70 in sodobni fitofarmaki dobrih 20 let. In v EU je prepovedanih že 40 odstotkov, kmalu jih bo še več. Sploh pa so plesni, glivice in škodljivci večinoma zelo občutljivi na pH-vrednost okolja in marsikaj se da učinkovito zatreti tudi s priročnimi in poceni domačimi pripravki, kot so lesni pepel, soda bikarbona, zeliščni zvarki ... A smo njihovo proučevanje preveč zanemarili. Strokovno utemeljena tehnologija pa lahko deluje le na znanstvenih osnovah dokazljivega, preverljivega in ponovljivega."

Kar pa proti toči tudi ne pomaga ...

"Če škoda ni prehuda, se z natančnim delom, odstranjevanjem listja, zračnostjo vinogradov ... vendarle da marsikaj rešiti. Sploh letos, ko je zaradi pozebe prišlo do dvojnega dozorevanja, pa je še bolj pomembna selektivna trgatev zgolj primerno dozorelih zdravih grozdov. Proti toči se marsikje trudijo z letalskim razprševanjem reagentov v oblake, a uspehi so vprašljivi. Avstrija namerava to kmalu povsem opustiti, namesto tega pa bo spodbujala bočne mreže, ki so cenejše od konvencionalnih. Tudi pri nas že pripravljamo tečaje za kmete, kako jih namestiti in uporabljati. Cena naj bi bila kakih 2500 evrov na hektar, kar je bolj ekonomično od zavarovalnic. Znanja in spretnosti imajo naši ljudje na pretek, manjka pa nam sistematična organizacija in koordinacija. Seveda pa bi kmetje potrebovali subvencije in ugodne kredite. A pri tem jim bi morala pomagati državna politika - kmetijska stroka jim žal ne more."