Po odločitvi vlade, da sprosti regulacijo cen vseh naftnih derivatov, je na Ljubljanski borzi danes poskočila cena delnic Petrola, največjega ponudnika goriv v državi. Cena je sprva narasla za celo več kot 7 odstotkov, pozneje se je nekoliko umirila in je bila ob 10.45 slabih 6 odstotkov višja kot včeraj, še nekoliko pozneje pa dobrih 5 odstotkov. A okoli 14.30 je bila cena delnic spet za skoraj 7 odstotkov višja od včerajšnje.
Finance so v začetku septembra poročale, da je minister za okolje Andrej Vizjak, odkar je minister tretje vlade Janeza Janše, kupil 415 delnic Petrola, ki naj bi bile ob nakupu vredne 120.000 evrov. Največ naj bi jih kupil konec maja in v ta namen najel tudi posojilo. Sicer pa je imel Vizjak, še preden je postal minister, v lasti več kot 80 delnic in naj bi jih imel po pisanju Financ zdaj 498.
Za Finance je v začetku meseca Vizjak pojasnil, da je delnice kupoval, ker je ocenil, da gre za priložnost za dobro naložbo, saj je borzni tečaj v času epidemije upadel. Povedal je tudi, da je nakup financiral s prodajo drugih vrednostnih papirjev, s prihranki in najetim posojilom.
Odziv Andreja Vizjaka
Minister Andrej Vizjak je za Večer pojasnil, da je dolgoletni delničar v Petrolu, prve delnice je namreč kupil že pred 25 leti, saj ocenjuje, da gre za perspektivno podjetje. "Letos spomladi so cene delnic padle, zato sem ocenil, da je to dober čas za nakup in takrat o deregulaciji cen pogonskih goriv ni govoril še nihče," je pojasnil in nadaljeval, da pri tem predlogu ni sodeloval. "Gradivo je pripravilo gospodarsko ministrstvo, sodelovalo je tudi ministrstvo za finance. Jaz v to nisem bil vključen. Da mene vlečete v to zgodbo, se mi zdi nesprejemljivo in ustvarjanje konstrukta," je še dejal v odzivu za Večer.
KPK danes dobila prijavo
Komisija za preprčevanje korupcije (KPK) v zvezi z Vizjakovimi nakupi delnic Petrola do danes ni uvedla postopka, je pa danes v zvezi s tem dobila prijavo in bo uvedla predhodni preizkus. Sicer je KPK leta 2013 izdala priporočila vladi in Slovenski odškodninski družbi glede odpravljanja tveganj za nastanek nasprotja interesov in korupcije.
V priporočilih je zapisano, da naj vlada in ministrstva zagotovijo proaktivno notranjo transparentnost glede lastništva in nameravanega zasebnega lastništva vrednostnih papirjev in poslovnih deležev v podjetjih, v katerih ima lastniške deleže država.
Proaktivna transparentnost pomeni, da uradne osebe pred prevzemom dela ali odločanja v zvezi s kapitalskimi naložbami države svojemu nadrejenemu ali ministrskemu zboru razkrijejo trenutno ali v kratkem načrtovano zasebno lastništvo ali trgovanje (nakup, prodaja) z vrednostnimi papirji ali poslovnimi deleži družb, o katerih se sprejemajo odločitve v imenu in za račun države.
Uradne osebe se morajo pri upravljanju zasebnega portfelja dosledno izogibati nasprotju interesov in svoje funkcije ali službe ne smejo uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničili nedovoljen zasebni interes, še piše v priporočilih.
Nasprotje interesov?
Danes pa spletni portal Necenzurirano.si poroča, da je Vizjak, ko je to govoril, pozabil poudariti, da je minister vlade, ki bo odločala o sprostitvi cen naftnih derivatov, kar pa pozitivno vpliva na ceno delnice. Ponudniki lahko namreč cene zdaj oblikujejo po svoji volji, vlada pa je že ob svoji odločitvi o liberalizaciji cen zapisala, da bodo verjetno marže narasle.
Levica: Vprašanje je tudi, ali je šlo za kaznivo dejanje
Matej Tašner Vatovec, Levica: "Tukaj se odpira vrsta vprašanj, od tega, ali je minister Vizjak kupil delnice, ker je vedel, da se bo to zgodilo. Če pogledamo danes borzne indekse, so seveda delnice Petrola močno narasle, tako da je tukaj vprašanje ne samo, ali bi se moral izločiti iz odločanja, ampak ali je tukaj dejansko šlo za neko kaznivo dejanje že prej, ko se je ta ukrep snoval. Pri tej vladi me ne bi presenečalo ne eno ne drugo in pričakovati, da bi se izločil iz glasovanja, je seveda iluzorno."
Omenjeni spletni portal je ministrstvo za okolje vprašal, ali ni šlo morebiti za nasprotje interesov. Na ministrstvu so odgovorili, da Vizjak ni sodeloval pri pripravi stališča do prihodnje ureditve cen naftnih derivatov. Z ministrstva so jim celo posredovali dokument, ki ga je podpisala Vizjakova državna sekretarka Metka Gorišek in ne minister.
Za zlorabo notranjih informacij je zagrožen zapor
Pravnik Miha Šepec, sicer strokovnjak za kazensko pravo, pa meni, da bi bila prepoved kakršnihkoli vlaganj visokih uradnikov v domača podjetja prehud ukrep: "Če to ni neposredno vezano na njegovo delo, se mi nakup delnic ne zdi sporen. Problem nastane, če ima možnost vpliva na delovanje podjetja." V primeru, da je minister informacije o deregulaciji v resnici imel ali je na tako odločitev vplival, gre za kaznivo dejanje zlorabe notranjih informacij, za kar je zagrožena tri letna zaporna kazen. "Če se je okoristil za vrednost, ki je višja od 50 tisočakov, pa je za to predvidena do petletna zaporna kazen," je dejal Šepec in pojasnil, da preiskavo v takem primeru vodi policija.
V dokumentu pa je, kot piše portal Necenzurirano, tudi mogoče prebrati, da je imelo ministrstvo zadržke do novih bencinskih servisov. To pa predstavlja težje pogoje za Petrolovo konkurenco, ki bi lahko povzročila znižanje maloprodajnih cen goriva, kar gre na roko Petrolu in posledično tudi njegovim delničarjem, med katerimi je, kot rečeno, tudi minister Vizjak.
V tujini je praksa, da delnice prodajo
Ekonomist Marko Jaklič je za nas komentiral morebitno sporen nakup Petrolovih delnic ministra Vizjaka: "Če je imel informacije, da bo vlada sprejela deregulirane cene pogonskih goriv, bi to zanj bila velika obremenitev. V tujini je to velik zločin, a preiskavo morajo narediti pristojne institucije." Jaklič je še povedal, da se načeloma ljudje na podobnih položajih izogibajo takim investicijam: "Praksa je, da pred nastopom funkcije delnice, ki so v večinski državni lasti, prodajo. Tako se izognejo vsem sumom. Gre za preprosto moralno normo, da visoki uradniki pač ne posegajo v domača podjetja."
ATVP konkretnega primera ne komentira. V splošnem pa pojasnjuje, da je prepovedano vsakršno trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu na podlagi notranjih informacij.
V skladu s 7. členom MAR (uredba o zlorabi, op. p.) je notranja informacija tista informacija, ki vsebuje natančno določene lastnosti, ki ni javna, a bi, če bi postala javna, verjetno znatno vplivala na ceno finančnega instrumenta. Prav tako je pomembno pojasniti, da so notranje informacije tiste, ki neposredno zadevajo izdajatelja/finančni instrument (praviloma ˝nastanejo˝ pri izdajatelju in je ta tudi dolžan skrbeti za njihovo zaupnost oziroma pravočasno objavo), ter tiste, ki izdajatelja/finančni instrument zadevajo posredno. Za slednje (posredne notranje informacije) velja, da varovanje njihove zaupnosti oziroma njihova transparentna objava ni v domeni javne družbe. Za obe vrsti, torej tako za informacije, ki posredno ali neposredno zadevajo izdajatelja/finančni instrument, pa velja, da prepoved trgovanja na njihovi podlagi določa uredba MAR, če je torej ta informacija v prvi vrsti prestala test obstoja notranje informacije.
ATVP je potrdila, da je uvedla nadzorni postopek v zvezi s tem, vse podrobnejše informacije pa so skladno s 488. členom ZTFI zaupne.