Z nasprotnikom sporazuma Ceta Andrejem Gnezdo iz nevladne organizacije Umanotera o nadaljnji usodi sporazuma in njegovih skritih pasteh
Po zapletu z Valonijo sta sporazum Ceta vendarle podpisali EU in Kanada. Vseeno pa se civilnodružbeno nasprotovanje sporazumu v Evropi krepi, ne zmanjšuje. Kakšna je zdaj usoda sporazuma glede na to, da ga čaka ratifikacija v kar 27 državah članicah EU in v Kanadi?
Se mogoče nakazuje, katera evropska država bi lahko imela največ težav z ratifikacijo Cete?
ICS ali mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami je torej najbolj sporen v celotnem sporazumu?
V osnovi pa mehanizem ICS ostaja ad hoc instanca, ki pomeni za korporacije in investitorje obvod nacionalnih sodišč.
V Kanadi deluje okoli 40 tisoč podružnic ameriških korporacij. Jim Ceta omogoča, da se dokopljejo do mehanizma ICS in ga izkoriščajo za tožbe zoper evropske države?
Slovenska vlada je privolila v podpis Cete kljub temu, da slovenska javnost večinsko ni naklonjena prostotrgovinskim sporazumom, sploh TTIP pa tudi Ceti ne. Bomo imeli v Sloveniji referendum o Ceti?
Kateri so ključni argumenti proti sporazumu, ki jih je vlada ignorirala?
Kaj pravzaprav je Ceta? Trgovinski sporazum, moderni gospodarski sporazum ali celo nekaj, kar je mogoče primerjati z malo ustavo?
Kakšen pomen pa ima razlagalna izjava k sporazumu? Slovenska vlada se je hvalila, da je vanjo vnesla dodatne varovalke pred negativnimi posledicami sporazuma.
Ko bo sporazum potrdil Evropski parlament, bo začela dejansko veljati začasna raba sporazuma. Kako se začasna raba razlikuje od polnega sporazuma?
Opozoriti tudi velja, da če Evropski parlament potrdi sporazum, ratifikacija v nacionalnih parlamentih pa ne uspe, ostane začasna raba sporazuma, kar pomeni veliko večino določil sporazuma, trajno v veljavi?
Nekaj je treba reči tudi o gospodarskih učinkih Cete. Študije Evropske komisije, ki so pozitivne in napovedujejo 12 milijard evrov letne koristi za države EU, se zelo razlikujejo od neodvisnih študij, ki temeljijo na realističnih predpostavkah. Slednje študije napovedujejo precejšnjo izgubo delovnih mest v EU, tudi več kot 200 tisoč.
Če so učinki sporazuma minimalni, pa je lahko potencialna škoda sporazuma maksimalna. Če bi ameriška ali kanadska korporacija tožila Slovenijo, ker je na primer dvignila minimalno plačo, pa bi lahko hitro nastala večdeset- ali stomilijonska škoda?
Ste že naročnik? Prijavite se
tukaj.