Vlada nadzornikom STA predlaga razrešitev direktorja Veselinoviča

STA, DR
18.03.2021 15:54
Vlada nadzornemu svetu STA predlaga razrešitev direktorja Bojana Veselinoviča, saj ugotavlja, "da je prišlo" do kršitev zakonskih obveznosti. Sprejela je tudi sklep, naj notranje ministrstvo preveri, ali kršitve vsebujejo elemente sumov kaznivih dejanj in naj se preveri odgovornost nadzornikov. Predlaga še nadzor inšpektorata za delo.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bojan Veselinovič
Robert Balen

Iz sporočila po današnji seji vlade izhaja, da je vlada danes sprejela poročilo vladnega urada za komuniciranje o izvajanju zakonskih določb o Slovenski tiskovni agenciji (STA).

Vlada ugotavlja, "da je pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti STA v letu 2020 prišlo do številnih kršitev, za katere je neposredno odgovoren direktor STA Bojan Veselinovič". "Direktor STA je neposredno odgovoren tudi za šikaniranje zaposlenih," navaja. Zato predlaga nadzornemu svetu, da Veselinoviča nemudoma razreši.

Vlada je sprejela tudi sklep, da naj ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) na podlagi poročila vladnega urada za komuniciranje preveri, ali navedene kršitve vsebujejo elemente utemeljenih sumov kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ter ukrepa v skladu z zakonom.

V zvezi s sumi oškodovanja STA pa naj ministrstvo preveri tudi odgovornost predsednika nadzornega sveta in članov nadzornega sveta, ali je šlo pri njihovem izvajanju nadzora za kršitev zakona o gospodarskih družbah. Konkretno jih zanima, ali je šlo pri njihovem izvajanju nadzora za kršitev obveznosti člena zakona, ki ureja nadzorni svet v družbah z omejeno odgovornostjo, kot je STA, ter člena, ki med drugim ureja odškodninsko odgovornost nadzornega sveta in njegovih članov.

Robert Balen

Kot podlago za ravnanje MNZ navajajo 4. člen zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki govori o usmerjanju policije z usmeritvami in navodili, ki jih izdaja minister.

Poleg tega vlada inšpektoratu za delo predlaga, da naj v skladu s svojimi pristojnostmi opravi inšpekcijski nadzor in pregleda delovanje na STA.

V sporočilu po seji vlade še navajajo, da je STA "osrednja nacionalna informativna agencija, ustanovljena s posebnim zakonom ter financirana pretežno z denarjem davkoplačevalcev". "Njeno delovanje v smislu izpolnjevanja zakonskih pogojev ter profesionalnega, ažurnega in nepristranskega obveščanja javnosti mora biti zato izven vsakega dvoma," so navedli.

Zakon o STA sicer določa, da je edini ustanovitelj in družbenik STA je Republika Slovenija, v imenu te pa pravice družbenika izvaja vlada. "Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA." Zakon določa še, da STA samostojno opravlja dejavnost, zaradi katere je ustanovljena, in da je tudi finančno samostojna. Organa upravljanja in nadzora sta direktor in nadzorni svet.

Robert Balen

Direktorja na podlagi izvedenega javnega razpisa imenuje nadzorni svet. Ta pa lahko predčasno razreši direktorja med drugim, če direktor pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in splošnimi akti STA ali ne izvršuje odločitev nadzornega sveta ali ravna v nasprotju z njimi, pa tudi, če s svojim delovanjem povzroči STA večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu STA.

Zakon določa še, da mora biti v zvezi z delovanjem in poslovanjem STA vsako leto izvedena revizija, na podlagi katere se ugotovi smotrnost in pravilnost poslovanja, pa tudi notranja revizija poslovanja. Letno poslovno poročilo in revizijsko poročilo pa STA pošlje tudi državnemu zboru. O svojem delu enkrat letno državnemu zboru poroča tudi nadzorni svet.

STA sicer v skladu z zakonom opravlja javno službo (naloge, predpisane z zakonom) in tržno dejavnost. Za opravljanje javne službe pa letos še ni dobila proračunskih sredstev. V zadnjih letih so sicer sredstva za javno službo predstavljala okoli polovico ali nekaj manj kot polovico vseh prihodkov družbe.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta