Plačni razred ministra sicer določi predsednik vlade v okviru določenega razpona, plačni razred državnega sekretarja pa vlada na predlog ministra za javno upravo, je razvidno iz zakonodaje.
V prejšnji vladi Marjana Šarca so bili sicer vsi ministri z izjemo finančnega umeščeni v najnižji plačni razred, to je v 62., enako vsi državni sekretarji, torej v 59.
Premier Janez Janša je danes na Twitterju sicer zapisal, da ni nihče zvišal plač, pač pa je ministre, državne sekretarje in njihove najožje ekipe uvrstil v možne plačne razrede. Pri tem je zapisal, da enako priporoča vsem predstojnikom povsod, kjer so zaradi spopadanja z novim koronavirusom preobremenjeni. "Kdor bo dvakrat obremenjen, bo za ta čas dodatno plačan. Povsod," je dodal.
Tudi Koritnik je danes podobno zatrjeval, da ne gre za povišanje plač, pač pa za določitev plačnega razreda. "Priloga tri k zakonu o sistemu plač v javnem sektorju že od Virantove reforme določa razpon plače za državne sekretarje od 59. do 61. plačnega razreda in vsakokratna vlada določi nek razred za državne sekretarje," je pojasnil minister.
{twitter}https://twitter.com/JJansaSDS/status/1240724332986413056{/twitter}
V najvišji, 65. plačni razred so na primer uvrščeni predsedniki vlade, republike in državnega zbora.
Vlada je danes dala tudi soglasje, da se lahko javnim uslužbencem, vezanim na osebno zaupanje funkcionarja v kabinetu predsednika vlade, generalnega sekretarja vlade, ministrov in predstojnikov vladnih služb določi plačni razred, ki je za pet plačnih razredov višji od plačnega razreda posameznega delovnega mesta oziroma naziva, in sicer z dnem sklenitve delovnega razmerja.
Javnim uslužbencem, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto, vezano na osebno zaupanje funkcionarja, se v pogodbi o zaposlitvi določi, da jim v primeru prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca ali zaradi prenehanja funkcije funkcionarja, na zaupanje katerega imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pripada v skladu z zakonom o javnih uslužbencih pravica do odpravnine v znesku treh osnovnih plač za delovno mesto, ki ga zasedajo.
Hkrati se v pogodbi o zaposlitvi tudi določi, da javnemu uslužbencu pravica do odpravnine ne pripada, če v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z istim ali drugim državnim organom.
