Državni zbor je danes na izredni seji s 53 glasovi večine potrdil interventni zakon, s katerim vlada državljanom in gospodarstvu daje za tri milijarde evrov pomoči za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa. Proti je bil le en poslanec, 33 poslancev opozicije, ki je neuspešno predlagala številne amandmaje, pa se je vzdržalo glasovanja.
Paket bomo čutili do leta 2045
Finančno gledano, gre za najtežji zakon v samostojni Sloveniji, njegovo velikost pa oriše dejstvo, da je težak slabo tretjino slovenskega proračuna. "V njem je polno interventnih ukrepov, kakršnih nobena vlada doslej v normalnem tržnem gospodarstvu ni nikoli predlagala," je prvi protikoronski zakon predstavil predsednik vlade Janez Janša. Interventni zakon namenja finančno pomoč podjetjem, katerih poslovanje je zaradi epidemije okrnjeno ali celo ustavljeno, vključuje pa tudi širok nabor drugih upravičencev - od delavcev in upokojencev do samozaposlenih, študentov, družin in prejemnikov denarne socialne pomoči, ki bodo prejeli poseben solidarnostni dodatek, je pojasnil Janša.
Nadaljeval je, da se vlada zaveda, da interventni zakon ni popoln, zato že pripravlja drugi paket ukrepov, s katerim se bo predvsem poskušalo reševati vprašanje likvidnosti v slovenskem gospodarstvu. "Del tega paketa bodo tudi popravki današnjega zakona. Dobili smo veliko število pripomb, veliko je upravičenih," je Janša odgovoril na številne kritike zakona iz različnih sfer družbenega in gospodarskega življenja, ki opozarjajo, da je marsikoga prezrl.
Medtem ko naj bi bil drugi paket pripravljen v dveh tednih, je Janša napovedal že paket številka tri, ki bo določil izhodno strategijo, potem ko bo vlada sprejela sklep, da je epidemije konec. Kdaj bo epidemije konec, Janša ni napovedal, omenil pa je jesen, ko bi lahko po napovedih Evropske komisije našli cepivo. "Če bo cepivo res na voljo jeseni, potem lahko optimistično pričakujemo, da bodo javnofinančne posledice tega tri milijarde evrov vrednega paketa ukrepov razpršene na 20 do 25 let. V nasprotnem primeru se bomo vrnili v čas pred 20 leti, ko še nismo bili v evropski družini in smo morali skrbeti predvsem sami zase," je bil pesimističen Janša, ki danes poslancem ni pojasnil, kako bo vlada priskrbela obsežna finančna sredstva, saj naj bi bila samo prvi in drugi paket težka šest milijard evrov.
Vlada ni slišala opozicije
Opozicijske stranke so danes tožile nad tem, da jih je povozil opozicijski valjar. Na kar 86 od dobrih sto členov interventnega zakona je imela pripombe zakonodajno-pravna služba državnega zbora, opozicija je pripravila številne amandmaje, koalicija pa jih je vse zavrnila. "To, kar smo izkusili v zadnjih dneh, ni način, da skupaj in povezano premagamo krizo. Ne le da vlada ni slišala opozicije, slišala ni niti gospodarstva, sindikatov, samoorganiziranih družbenih skupin," je povedal predsednik SD Dejan Židan in dodal, da stvari z novimi paketi ne bo mogoče popravljati v nedogled. Prvi paket pa da je sestavljen slabo in nepremišljeno, "zaradi česar Slovenije ne bomo obvarovali pred recesijo".
Levica je k protikoronskemu zakonu prispevala 35 amandmajev. "Ampak se je koalicija odločila, da bo prižgala valjar in zapeljala čez opozicijo. Še celo tam, kjer so popravljali, pa so imeli identičen predlog kot opozicija, so dali svoj amandma, da ne bi dali slučajno na kakšni točki opoziciji prav. Ta vlada hoče vso oblast zase," je bil kritičen koordinator Levice Luka Mesec.
"Precej nas čudi in je nedopustno, da se v paket zakonodaje, ki bi reševala gospodarstvo, meša tudi člene s policijskimi pooblastili. Ti nameni, zakaj se to daje zraven, nam niso čisto jasni," pa je izpostavil Marjan Šarec, predsednik LMŠ. V LMŠ ne želijo, da se situacija izkorišča za začasne rešitve, ki pa lahko postanejo tudi trajne.
Slovenija na nogah
Jožef Horvat, Nova Slovenija: "Slovenska vojska in slovenska policija so naši sodržavljani, so naši otroci, bratje in sestre, sosedje, sorodniki. Kdo se torej boji slovenske vojske in kdo se boji slovenske policije? Zaradi takšne blokade slovenske policije in slovenske vojske je danes vsa normalna Slovenija na nogah. Trideset let po prvih svobodnih volitvah se sama po sebi ponuja logična korelacija med političnimi silami, ki danes, v času grozljive epidemije, onemogočajo slovensko vojsko in policijo pri pomoči ljudem, in političnimi silami, ki jim slovenska osamosvojitev nikoli ni bila intimna opcija."
Freudovski moment
Miha Kordiš, Levica: "Če ste prisluhnili nagovoru predsednika vlade, ste tudi lahko ugotovili, da je cela država v epidemiji, samo Janša je v vojni in zataknjen v letu 1991 in preganjanju komunistov. To je freudovski moment, ki podčrtava, za kaj v resnici gre v vladnih usmeritvah in prizadevanjih - za oblast, pod krinko epidemije. Če bi bilo drugače, bi v koronazakonu brali določbe, ki pomagajo pretežno delavskemu razredu, ne pa pretežno biznisu. Seveda, ker gre ves denar k biznisu, potem zmanjka denarja za revne upokojence, zmanjka ga za samozaposlene, zmanjka ga za najemnike. To niso ukrepi v dobri veri."
Nismo Madžarska
Robert Pavšič, LMŠ: "Skušate legitimirati hojo po robu, hočete blagoslov za zdrs iz demokracije. Ne bom izrekel, kam. Z nekaj odstavki povozite kar tri člene ustave, toliko slabše za ustavo. Državni zbor bi si želeli zgolj kot privesek. Da, se sliši že znano. Že s tem zakonom boste začasno povozili nekatere druge in odločanje podelili vladi ali ministrom. Pozivam vas, bodite sorazmerni, ne izigrajte zaupanja, še zlasti ne ljudi, kajti potrebovali ga boste. In predvsem ne ustvarjajte izrednih razmer, nismo naša severovzhodna soseda. Posvetite se novim ukrepom za ljudi in gospodarstvo. To je vaša odgovornost."
Ostani zdrav in mlad
Franc Jurša, Desus: "Natančne posledice pričajoče krize, ki je sicer prvenstveno zdravstvene narave, posledično pa neusmiljeno vpliva na vse segmente našega osebnega kakor tudi družbenega življenja, so vnaprej težko predvidljive. Ocene finančnih potreb, ki bi zagotovile oblikovanje učinkovitih orodij za obvladovanje in omilitve posledic epidemije se lahko napovedujejo zgolj približno. Ni verjetno strokovnjaka ne junaka, ki bi lahko danes rekel, kakšne bodo posledice in koliko bodo te posledice stale. Star slovenski pozdrav je: 'Ostani zdrav in mlad.' Nekateri lahko še ostanemo zdravi, če bomo imeli srečo, a mladi ne bomo več."