Žana Vertačnik
Med bistvenimi ugotovitvami obsežnega vladnega poročila, ki ga lahko preberete tukaj, orišejo časovnico dogajanja, pri čemer uvodoma pišejo, da je bila 12. marca v Sloveniji razglašena epidemija covida-19: "Obstajala je realna možnost, da v zelo kratkem času zboli veliko število ljudi, kar bi imelo velik socialni, varnostni in ekonomski vpliv. V izrednih okoliščinah, ko je Sloveniji, po statističnih izračunih, grozila okužba s COVID-19 kar okoli 100.000 prebivalcem, je bilo potrebno storiti vse, da se širjenje virusa upočasni. Delovanje v takih razmerah je bilo izjemno zahtevno in nepredvidljivo." Nato pišejo o težavah in pomanjkljivosti državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije gripe oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh iz leta 2016, saj da ni predvideval izvedbenih aktov, prav tako pa da so bile količine potrebne varovalne opreme izjemno podcenjene oziroma povsem nerealne: "Slovenija tako v času izbruha epidemije ni imela ustreznih orodij, s katerimi bi se soočila s COVID-19, prav tako ni bilo zagotovljene praktično nobene osebne zaščitne opreme."
"Marjan Šarec kot predsednik 13. vlade očitno ni vestno ravnal v službi"
Puščico v poročilu usmerjajo v predhodnike: "Vlada Marjana Šarca ni prepoznala resnosti krize, ki jo s seboj prinaša širjenje virusa COVID 19. Predsednik vlade Marjan Šarec je tako še konec meseca februarja ugotavljal, da se ostri protivirusni ukrepi v Italiji niso izkazali za učinkovite. Zaradi prepočasnega odziva vlade Marjana Šarca Slovenija v kritičnih trenutkih ni pravočasno naročila in vsaj minimalno preskrbela zadostne količine zaščitne opreme. ZRSBR, ki je razpolagal z omejenimi količinami zaščitne opreme, je dobil nalogo, da šele do konca leta 2020 obnovi zalogo." Še več, v poročilu pišejo, da je takratni predsednik vlade Šarec "zavajal slovensko in širšo javnost ter zdravstvene in druge institucije z izjavami, češ da ima Slovenija dovolj zalog ter da ima pripravljen celovit načrt za primer izbruha epidemije koronavirusa, ki ga bo vlada aktivirala v primeru potrebe. Takšnega načrta ob primopredaji vladnih poslov 13. marca novi vladi ni predal ne Marjan Šarec ne kdorkoli od pristojnih ministrov".
Nova vlada se je od 13. marca dalje morala z epidemijo "praktično soočiti od samega začetka". Med kritikami Šarčeve vlade sicer v poročilu navajajo, da so se maske FFP2 v času Šarčeve vlade kupovale po 4,64 evra za kos, v času Janševe vlade pa po 3,40 evra za kos. Povprečna cena dobavljenega ventilatorja v času Šarčeve vlade je bila 49.154,55 evra, v času Janševe vlade pa 33.880,44 evra, navajajo. Da že površen pregled osnovnih dejstev in zaporedje dogajanj v svetu, EU in v Sloveniji v februarju in marcu 2020 kaže, da Marjan Šarec kot predsednik 13. vlade očitno ni vestno ravnal v službi, pišejo. "Najbolj sporna je odločitev, da se za potencialno okužene povratnike iz žarišča v Italiji ne odredi karantena in da se pravočasno ne zapre oziroma zdravstveno nadzoruje meja z Italijo. Zaradi tega so nastale dodatne resne posledice za zdravje in življenje ljudi ter večja gospodarska škoda. Njegovo ravnanje oziroma opustitev dolžnega ravnanja vsebuje poleg znakov kaznivega dejanja po 258. členu KZ tudi elemente kaznivega dejanja po 177. členu Kazenskega zakonika (KZ-1-NPB4)."
{twitter}https://twitter.com/vladaRS/status/1258063268863782914{/twitter}
Okužba na zavodu za blagovne rezerve ohromila delo
Med drugim v poročilu navajajo: "Razmah epidemije je terjal hiter odziv in zagotavljanje zaščitne opreme v izrednih razmerah." Zavod RS za blagovne rezerve (ZRSBR) je tako pričel s postopki za zagotavljanje zaščitne opreme: "Zaostrene razmere na evropskem kot tudi svetovnem trgu so hitro pokazale na težave pri delu na ZRSBR. Zaposleni namreč niso bili ustrezno strokovno usposobljeni, hkrati so bili na obseg dela kadrovsko podhranjeni. Dodatno se je situacija poslabšala, ko se je na ZRSBR med vodstvenim kadrom pojavila okužba s COVID 19. To je še bolj ohromilo delo." Na težave ZRSBR se je vlada odzvala hitro, pišejo, in sicer 24. marca v sklopu šeste redne seje, kjer da je ustanovila Medresorsko delovno skupino za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covida-19. Pišejo tudi o podrobnostih naročil zaščitne opreme, pri čemer navajajo, da je v obdobju od 24. marca do 14. aprila na elektronski naslov zavoda prispelo 2069 elektronskih sporočil slovenskih in tujih dobaviteljev: "Večinoma gre za elektronska sporočila za nakup mask FFP2 kitajskih proizvajalcev, kirurških mask, mask, ki so namenjene splošni uporabi, zaščitnih rokavic, razkužil in respiratorjev z datumom dobave v roku enega meseca oziroma več." V teh 13 delovnih dneh je bilo pregledanih "1081 prejetih elektronskih sporočil, kar predstavlja povprečno pregledanih 84 na dan". Med drugim še: "V skladu z javno dostopnimi podatki o sklenjenih pogodbah Zavoda RS za blagovne rezerve za dobavo zaščitne opreme je bila vezana tudi intenziteta pregledovanja elektronskih sporočil. Ko je bilo ugotovljeno, da ima Slovenija na podlagi sklenjenih pogodb ZRSBR kratkoročno dovolj zaščitne opreme, je bilo pregledovanje elektronskih sporočil začasno ustavljeno. S tem je bila zagotovljena transparentna poraba proračunskih sredstev, saj se je sledilo tudi cilju gospodarnosti, da se ne nabavi prevelike količine zaščitne opreme v danih kriznih razmerah, kjer so se cene dnevno spreminjale."
Slovenija v boju s covidom-19 ena najuspešnejših držav v Evropi
Tri ključna obdobja v boju proti covid-19 so v poročilu opredeljena: pred razglasitvijo epidemije, ob razglasitvi in po umiritvi razmer. Nato pišejo: "Kot je poudaril minister Zdravko Počivalšek, so od 13. marca do 10. aprila opremo kupili od vsakega ponudnika, ki je bil v stanju le-to zagotoviti. 'Po 10. aprilu pa imamo tako velike zaloge, da lahko dobavitelje izbiramo v kontekstu vsebine in cene. Če nas primerjate z ostalimi državami, smo opravili odlično delo.'" V povzetku ugotovitev pišejo, da je Slovenija v boju zoper covid-19 ena najuspešnejših držav v Evropi, kar potrjujejo primerjalni statistični podatki. "Do 28. aprila 2020 do 24. ure je bilo opravljenih 52.830 testiranj, od tega je bilo 1.428 pozitivnih testov. V Sloveniji je do vključno 27. 4. 2020 zaradi posledic okužbe s COVID-19 umrlo 84 oseb." Za ustrezno soočanje s krizo pandemije koronavirusa covid-19 opozarjajo, da je bilo izjemnega pomena, da je vlada zagotovila zadostno količino opreme: "Kot je bilo podrobneje predstavljeno v prejšnjih poglavjih, so imele vse države velike težave pri zagotavljanje ustrezne količine opreme. Vse države so opozarjale na skokovito rast cen, tveganje ustreznosti dobavljenega materiala in (pravočasne) dobave kupljene opreme. Pogoji nabave (sklenitve pogodbe) 20. februar 2020 so bili popolnoma drugačni, bistveno ugodnejši (tako po ceni kot dobavnih rokih), kot nabave npr. 20. marec 2020."
