Policija je 25. junija letos odstranila skupino pripadnikov t.i. rumenih jopičev.
Nermin Isić je takrat v operativnem štabu vodil varovanje neprijavljenega shoda. Po njegovi oceni so ukrepali strokovno, zakonito in sorazmerno ter z ukrepanjem preprečili množične kršitve javnega reda in miru. Po koncu shoda je po njegovih besedah nekdanji direktor PU Ljubljana Boštjan Glavič od generalnega direktorja policije Anton Olaja dobil tudi sporočilo, da so dobro opravili delo.
Kmalu zatem, v nedeljo, je Olaj nad delom PU Ljubljana odredil strokovni nadzor, saj da se je pojavil dvom v nepristransko delovanje policije in kršitev človekovih pravic vsem udeležencem shoda, je povedal. Dopolniti so morali tudi poročilo po končanem varovanju in sicer z opredelitvijo, kdo je dal ukaz za posredovanje ob Prešernovem spomeniku. Tega je izdal Isić, je povedal in dodatno pojasnil, da z milejšimi ukrepi na javnem kraju niso uspeli vzpostaviti javnega reda in miru.
Strokovni nadzor je odredil generalni direktor policije Anton Olaj.
Isića je omenjeni delovno pravni ukrep zelo prizadel. Povedal je, da v 37 letih dela v policiji ni imel nobenih težav, nikoli ni bil v disciplinskem postopku, ocenjuje, da je vedno delal strokovno in zakonito. Prav tako ne ve, kako bi s svojimi odločitvami krnil ugled policije, kar so mu tudi očitali. Na izrečeni ukrep ni imel možnosti pritožbe, kar ga je privedlo do tega, da se je odločil za upokojitev.
Isić je še povedal, da sta se pred začetkom junijskega shoda v vodstvu varovanja oglasila minister za notranje zadeve Aleš Hojs in Olaj. Seznanil ju je z ukrepi, ker pa sta se zglasila pred začetkom shoda, nista imela vpogleda v dogajanje, prav tako nista mogla vplivati na odločitve. Na vprašanje, ali bi lahko sama navzočnost ministra vplivala na njegovo ravnanje, je Isić zatrdil, da ne in da je sam sprejemal strokovne odločitve.
Na dodatno vprašanje, kakšna je sicer praksa policije pri varovanju shodov, ko na njih vdre provokator ali skupina provokatorjev, je Isić pojasnil, da policisti kršitve poskušajo preprečiti že pred samim shodom, če pa do njih pride, pa odstranijo kršitelje, ki so z njimi začeli.
Nekdanji vodja sektorja uniformirane policije na ljubljanski policijski upravi Dejan Čulk se je z današnjega zaslišanja opravičil zaradi bolezni.
Glavič: Poziv Jenulla ni vplival na delo policije
Je pa pred komisijo pričal tudi Boštjan Glavič, ki je PU Ljubljana vodil do 30. septembra. Zanikal je morebitne politične pritiske na njegovo delo. Opomin pred odpovedjo delovnega razmerja pa je dobil, ker je bila 25. junija na protestu na Prešernovem trgu ukazana odstranitev t. i. rumenih jopičev.
Ukaz za posredovanje na protestu ob Prešernovem spomeniku je dal Isić, ki je prav tako dobil opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, je povedal Glavič, ki je ljubljansko policijsko upravo začel voditi konec marca.
Zagotovil je, da so policisti ob posredovanju na protestu delali strokovno in zakonito, hkrati pa so preprečili hujše kršitve javnega reda in miru. Poziv protestnika Jaše Jenulla policiji, naj odstrani t. i. rumene jopiče, pa na delo policije ni vplival, je poudaril na seji opozicijske preiskovalne komisije.
Obisk Olaja in Hojsa
V času, ko je vodil ljubljansko policijsko upravo, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler nikoli ni prišel k njemu, Hojs pa samo enkrat, in sicer skupaj z Olajem pred protesti 25. junija. Zanikal je, da bi jim minister predlagal kakšne ukrepe, ampak je Hojsa le zanimalo, ali so pripravljeni na protest.
Boštjan Glavič in Stanislav Vrečar
Potrdil je, da so morali za Generalno policijsko upravo pripraviti seznam 30 policistov, ki so ukrepali proti rumenim jopičem. "To je bilo malce nenavadno," je priznal. A seznam so morali poslati na Generalno policijsko upravo, ne politiki, je opomnil ob vprašanju, ali bi lahko zahtevo po tem seznamu označil kot politični pritisk.
Na vprašanje o vlogi Alojza Sladiča v operativnem štabu 25. junija pa je dejal, da je bila njegova naloga kot predstavnika uprave uniformirane policije nuditi strokovno pomoč. Glaviču ni znano, zakaj prav on, prav tako ni vedel, da je bil Sladič v kadetski šoli leta 1990 in 1991 obravnavan kot ekstremist, ker naj bi nosil nacistične simbole in poveličeval nacizem.
Glavič je opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, ki se je po njegovih besedah zagotovo nanašal na dogajanje 25. junija, sprejel kot dokončnega. "Nisem ga želel problematizirati," je zatrdil. A osebno ga je doživel kot nezaupnico. Ocenil je, da je bilo zaupanje med njim in generalnim direktorjem policije Olajem porušeno in da bo zato težko še naprej opravljal delo na mestu direktorja ljubljanske policijske uprave. Olaja je zato prosil, da ga premesti. Tako je zdaj pomočnik direktorja Policijske akademije v Tacnu.
