Urška Mlinarič
Skupina 59 poslancev LMŠ, SD, SMC, Levice, NSi, SAB, SNS in dveh poslancev manjšin želi v prihodnjih mesecih sprejeti novelo zakona o volitvah v državni zbor, s katero bi odpravila volilne okraje in uvedla relativni prednostni glas.
Po besedah Tine Heferle (LMŠ) bi sprejetje novele, kar je po številnih posvetih njihova odgovornost, večjo vlogo pri odločanju, kdo bo sedel v parlamentu, dalo volivcem. Za spremembe se zavzemajo, čeprav jim za sprejetje novela manjka en glas in čeprav, kot je priznal tudi Matjaž Han (SD), novele brez izrednih sej verjetno ne bo mogoče sprejeti.
Hitenje je toliko bolj nerazumljivo, saj predlog, ki so ga v zakonodajno proceduro vložili prejšnji teden, določa, da bi bile po novih pravilih izpeljane šele volitve, ki bi bile razpisane po 21. decembru letos. Prav december je tudi mesec, ko se izteče dvoletni rok, ki ga je ustavno sodišče določilo za odpravo protiustavnosti.
Heferletova upa in verjame, da bodo do odločanja o zakonu "razum, pogum in državotvorna drža" srečali še katerega od poslancev, medtem ko je Han, ki verjame, da bo glasov dovolj, dodal, da se zdaj morajo truditi, da katerega izmed 59 glasov ne izgubijo. Pri tem je namigoval na trenutno politično situacijo, ko je možno, da dobimo novo vlado brez volitev. Igor Zorčič (SMC), katerega strankarsko vodstvo je nakazalo možnost vstopa v tako koalicijo, je zagotovil, da bodo novelo podprli, četudi bi se vmes oblikovala nova koalicija.
Vlagatelji novele sicer ne skrivajo, da pri podpori spremembam volilne zakonodaje upajo na glasove Desusovih poslancev, ki pa predlogu niso naklonjeni, ker so prepričani, da bi po tovrstnem predlogu v parlamentu sedelo manj predstavnikov iz ruralnih okolij. Franc Jurša je danes ponovil stališče stranke, a dopustil je možnost spremembe, če bi tako pokazalo preverjanje na terenu. Predloga s podobnim argumentom kot Desus ne podpirajo niti v največji poslanski skupini SDS.
