Uroš Esih
Tretji krog pogajanj za zaprtimi vrati o spremembah zakona o volitvah v državni zbor pri predsedniku republike Borutu Pahorju je prinesel načelni dogovor o osnutku predloga sprememb zakona. Po približno uri in pol pogajanj so iz urada predsednika sporočili, da je bilo doseženo večinsko soglasje o spremembah volilnega zakona, o katerem so ustavni sodniki decembra lani ugotovili, da 4. člen o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, ni skladen z ustavo. Državni zbor ima čas, da neskladje odpravi v dveh letih, torej do decembra 2020.
Kaj načelno podpira večina
Pogajalci parlamentarnih strank so se torej načelno dogovorili, da se ukinejo volilni okraji, volivci pa glasujejo o celotni listi kandidatov na ravni volilne enote, na kateri mora biti toliko kandidatov, kot se jih voli – torej enajst. Poleg tega se uvede relativni neobvezni prednostni glas, kar pomeni, da volivci glasujejo za listo kandidatov, lahko pa na tej listi dodelijo tudi prednostni glas enemu od kandidatov. Višina praga za kandidata, izvoljenega s prednostnimi glasovi, sledi formuli, kot je v sistemu za volitve v Evropski parlament. Za porazdelitev sedežev se na evropskih volitvah uporablja precej zapleten d'Hondtov sistem.
Tudi manjšinska poslanca bi volili drugače
Novela volilnega zakona naj bi na predlog poslancev narodnosti vsebovala tudi spremembo volilnega sistema poslancev avtohtonih narodnih skupnosti, madžarske in italijanske. Danes dogovorjena sprememba naj bi šla v smeri enokrožnega večinskega volilnega sistema, kar so navzoči večinsko podprli. Državni zbor ima 90 sedežev, 88 poslancev je izvoljenih na podlagi proporcionalne zastopanosti, dva pa izvolijo predstavniki italijanske in madžarske manjšine na podlagi večinskega, preferenčnega sistema. Poslanca madžarske in italijanske manjšinske skupnosti sta po zdaj veljavnem sistemu izvoljena v dveh posebnih volilnih enotah, v katerih volijo samo tisti volivci, ki se registrirajo kot člani teh manjšinskih skupnosti. Upravičeni volivci lahko izbirajo med posameznimi kandidati, tako da kandidate razvrščajo po preferenčnem vrstnem redu.
Glede na 8 volilnih enot bi bilo v državi 8 različnih glasovnic, na vsaki pa liste z do 11 kandidati.
Predlagana formula za prag bi bila po zgledu zakona o volitvah evropskih poslancev ob 11 kandidatih 4,5 odstotka.
Državni zbor mora ustavno neskladje glede velikosti okrajev odpraviti do decembra 2020.
Šefi poslanskih skupin spet 12. julija
Predstavniki strank so se danes pri Pahorju dogovorili, da bodo na podlagi pripravljenega čistopisa novele zakona dokončno odločitev o vsebini in nadaljnjih korakih pri njenem uveljavljanju sprejeli predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin na delovnem kosilu pri predsedniku republike 12. julija. Vzporedno kot rezervna varianta, če ta scenarij vseeno spodleti, pa, kot rečeno, pripravljajo tudi predlog sprememb območij volilnih okrajev. Predlog bodo v nadaljevanju obravnavale poslanske skupine.
Gre za spremembe, pravi Medved, ki morajo biti odraz širšega družbenega soglasja, saj je za sprejemanje določena dvotretjinska večina poslancev državnega zbora, za ukinitev volilnih okrajev je treba zbrati 46 glasov, za uvedbo relativnega prednostnega glasu pa 60 glasov poslancev. Naslednje volitve v Sloveniji bodo prav parlamentarne, redne leta 2022, če ne bo prej predčasnih volitev.
