Volilni sistem: Vsak preferenčni glas je boljši kot nič

Vanessa Čokl Vanessa Čokl
09.09.2019 18:48

Največ, kar bi bila sposobna sprejeti politika, je relativni preferenčni glas. Napredek na sestanku v predsedniški palači: zdaj se govori o obveznem relativnem preferenčnem glasu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Predsednik republike Borut Pahor s koordinatorjem skupine ustavnih pravnikov dr. Cirilom Ribičičem in ministrom za javno upravo (ministrstvo piše predloge popravkov volilne zakonodaje) Rudijem Medvedom pred sestankom v predsedniški palači.
BOBO

Da se z obveznim relativnim prednostnim glasom očitno zmanjša nevarnost za ustavno spornost naslednjih parlamentarnih volitev. S tem, da je obvezno obkrožiti ime in priimek na glasovnici. Tako je gostitelj, predsednik republike Borut Pahor, v ponedeljek popoldne povzel dveurni hiring predstavnikov parlamentarnih strank z ustavnimi pravniki v predsedniški palači. Ker naloga politike, ponavlja Pahor ves čas, je, da so naslednje volitve brez najmanjše sence dvoma. Torej da je volilni sistem, po katerem se bo šlo na volitve, brez najmanjše sence dvoma. Prvič sta politika in ustavnopravna stroka, ki je prvi pripravila ustavnopravna izhodišča po lanski odločbi ustavnega sodišča v zvezi z volilno zakonodajo, sedeli skupaj. In še enkrat več se je potrdilo, da političnega soglasja za absolutni prednostni glas na (parlamentarnih) volitvah absolutno ni. Ustavni pravniki preferirajo "najbolj čisto" rešitev, to je absolutni preferenčni glas, največ, kar bi bila sposobna sprejeti politika, je relativni preferenčni glas. Napredek v ponedeljek: ne govori se več o fakultativnem relativnem preferenčnem glasu. Če bo preferenčni glas (samo) relativni, mora biti obvezen, je jasna skupina ustavnih pravnikov, ki je sedla s politiki, na čelu s koordinatorjem, nekdanjim ustavnim sodnikom dr. Cirilom Ribičičem.
Kar bo najprej imelo 46 glasov
V parlamentarno proceduro, to je že odločeno, bo prvi šel tisti predlog, ki bo prvi imel zagotovljenih 46 poslanskih glasov. Dve smeri sta še vedno možni, ali preureditev volilnih okrajev ali prednostni glas in ukinitev volilnih okrajev. Pri predsedniku volilni okraji niso bili na mizi, o tem se bodo pogajalci iz parlamentarnih strank v predsedniški palači pogajali 20. septembra. Predsednik republike je hotel najprej slišati ustavne pravnike, kaj je v zvezi s prednostnim glasom tvegano, da pade na ustavnem sodišču. Od tod potem slej ko prej zedinjenje okrog relativnega preferenčnega glasu, a obveznega. Za to gre, da že dvajset let v slovenski ustavi piše, da ima pri nas volivec odločilni vpliv na to, kdo bo sedel v parlamentu. No, sestanek pri predsedniku je proizvedel kar ugotovitev, da odločilnega vpliva nimajo zdaj niti politične stranke niti volivci.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta