Da se z obveznim relativnim prednostnim glasom očitno zmanjša nevarnost za ustavno spornost naslednjih parlamentarnih volitev. S tem, da je obvezno obkrožiti ime in priimek na glasovnici. Tako je gostitelj, predsednik republike Borut Pahor, v ponedeljek popoldne povzel dveurni hiring predstavnikov parlamentarnih strank z ustavnimi pravniki v predsedniški palači. Ker naloga politike, ponavlja Pahor ves čas, je, da so naslednje volitve brez najmanjše sence dvoma. Torej da je volilni sistem, po katerem se bo šlo na volitve, brez najmanjše sence dvoma. Prvič sta politika in ustavnopravna stroka, ki je prvi pripravila ustavnopravna izhodišča po lanski odločbi ustavnega sodišča v zvezi z volilno zakonodajo, sedeli skupaj. In še enkrat več se je potrdilo, da političnega soglasja za absolutni prednostni glas na (parlamentarnih) volitvah absolutno ni. Ustavni pravniki preferirajo "najbolj čisto" rešitev, to je absolutni preferenčni glas, največ, kar bi bila sposobna sprejeti politika, je relativni preferenčni glas. Napredek v ponedeljek: ne govori se več o fakultativnem relativnem preferenčnem glasu. Če bo preferenčni glas (samo) relativni, mora biti obvezen, je jasna skupina ustavnih pravnikov, ki je sedla s politiki, na čelu s koordinatorjem, nekdanjim ustavnim sodnikom dr. Cirilom Ribičičem.
Kar bo najprej imelo 46 glasov
V parlamentarno proceduro, to je že odločeno, bo prvi šel tisti predlog, ki bo prvi imel zagotovljenih 46 poslanskih glasov. Dve smeri sta še vedno možni, ali preureditev volilnih okrajev ali prednostni glas in ukinitev volilnih okrajev. Pri predsedniku volilni okraji niso bili na mizi, o tem se bodo pogajalci iz parlamentarnih strank v predsedniški palači pogajali 20. septembra. Predsednik republike je hotel najprej slišati ustavne pravnike, kaj je v zvezi s prednostnim glasom tvegano, da pade na ustavnem sodišču. Od tod potem slej ko prej zedinjenje okrog relativnega preferenčnega glasu, a obveznega. Za to gre, da že dvajset let v slovenski ustavi piše, da ima pri nas volivec odločilni vpliv na to, kdo bo sedel v parlamentu. No, sestanek pri predsedniku je proizvedel kar ugotovitev, da odločilnega vpliva nimajo zdaj niti politične stranke niti volivci.
Če bi posegli v volilne okraje ...
V predlogu sprememb zdaj velikostno preveč neizenačenih območij volilnih okrajev, ki bo pri predsedniku republike v ospredju konec meseca, ministrstvo za javno upravo pledira tudi k manjšemu predrugačenju volilnih enot - zaradi načela enakosti volilne pravice -, največje četrte (Ljubljana Bežigrad) in šeste (Novo mesto). Občino Pesnica pa bi selili iz mariborske volilne enote v ptujsko. Ampak veliko vprašanje je še vedno, ali se bodo volilni okraji in celo enote sploh predrugačevali ali pa bodo okraji kar ukinjeni.