Uroš Esih
Letošnje lokalne volitve so minile tudi v znamenju kar številnih nepravilnosti na voliščih. Nekatere medijsko odmevnejše so se zgodile v Celju, Rogaški Slatini in Ribnici na Pohorju. V Celju je zaplet nastal, ker so bili na strankini listi trije kandidati z enakim priimkom. Občinska volilna komisija je sprva preštete glasove pripisala tretjemu kandidatu z enakim priimkom in ne prvemu, ki so mu bili v resnici namenjeni. Na volišču v Spodnjem Negonju v občini Rogaška Slatina pa je moral eden od volilnih odborov ustaviti glasovanje, saj so uporabljali napačne glasovnice. Na tem volišču bodo zato volitve za občinski svet ponovili 2. decembra. Tudi v občini Ribnica na Pohorju bodo v eni izmed štirih volilnih enot ponovili volitve za občinske svetnike. Volivec je namreč prejel glasovnico za drugo volilno enoto in tudi glasoval.
Nepravilnosti na voliščih se dogajajo, a jih je manj kot nekdaj
V preteklosti je bilo nepravilnosti več
Dr. Jurij Toplak, pravni strokovnjak za volilne sisteme, nam je povedal še za zaplet v občini Kidričevo, kjer naj bi bili šli preferenčnimi glasovi napačnemu kandidatu. "V devetdesetih letih je bilo veliko napak na voliščih, saj so se uporabljali različni standardi, kaj je veljavna glasovnica in kaj neveljavna. Zdaj je napak precej manj. Tudi zato, ker se ljudje bolj zavedajo, da je mogoče rezultate izpodbijati. In tudi mediji o napakah poročajo," je trend gibanja števila nepravilnosti na volitvah v Sloveniji orisal Toplak, ki je tudi postregel s podatkom, da so bili v preteklosti tudi primeri, da je število neveljavnih glasovnic od volišča do volišča variiralo celo v razponu od pol odstotka pa vse do deset odstotkov.
Nepravilnosti na voliščih seveda ostajajo, a jih je manj, kot jih je bilo nekdaj. Najpogosteje se narobe vpisujejo podatki v zapisnike, do težav pa prihaja tudi pri obdelavi glasovnic. "Imamo 212 občin in s tem 212 zgodb z občinskih volitev. Manjše nepravilnosti so na občinski ravni vsekakor bolj pogoste kot na državni. Državna volilna komisija (DVK) in okrajne volilne komisije skoraj vsako leto izvajajo volitve, zato so tam bolj vešči kot v občinskih volilnih komisijah, ki izvajajo volitve na vsaka štiri leta," razloge, zakaj se več nepravilnosti zgodi na občinski ravni kot na državni, strne Dušan Vučko, direktor službe DVK.
"DVK nima nobenih pravnih vzvodov na občinske volilne komisije, saj so občine po zakonu samostojne in dolžne izvajati volitve," še doda šef DVK. V zvezi z občinskimi volitvami opozarja tudi na problem imenovanja občinskih volilnih komisij, ki so velikokrat sestavljene na predlog političnih strank. "Po volitvah običajno obtožbe o nepravilnostih ali kupovanju glasov prihajajo predvsem od poražencev. Situacija ni tako slaba, kot jo skušajo nekateri prikazati," še dodaja Vučko.
"Nepravilnosti zmanjšujejo zaupanje volivcev v volilni postopek pa tudi v izvoljene predstavnike. To močno škodi demokraciji, zato so se v svetu v zadnjih letih močno spremenili volilni postopki in volilno pravo, predvsem pritožbeni postopki v smeri večje transparentnosti in večje odprtosti sodišč za reševanje sodnih sporov s ciljem, da se doseže čim bolj poštene volitve," svetovne trende na področju odpravljanja volilnih nepravilnosti opisuje Toplak.
Volilne lažne novice
Po lokalnih volitvah so se v družbenih omrežjih pojavile lažne novice, da je v Ljubljani "okoli 35 tisoč prišlekov z Juga dobilo dovoljenje za bivanje za 14 dni, 75 evrov in listek, kaj naj obkrožijo na volitvah!" Prišleki naj bi bili po tej teoriji zarote pomagali Zoranu Jankoviću do četrtega županskega mandata v Ljubljani. Lažne informacije, ki so jih nekritično povzeli pri medijih, ki so blizu SDS in s tem protikandidatu Anžetu Logarju, so šle celo tako daleč, da so povečan obseg uradnikov na upravni enoti Ljubljana povezali z nedavno njihovo stavko. "Neumnost. Vzrok za stavko naših zaposlenih ni v tem, da bi kdorkoli dopuščal, da se tujci masovno prijavljajo na bivališča v Ljubljani, kar bi jim omogočilo udeležbo na lokalnih volitvah in glasovanje za določeno politično opcijo. To je absolutno neresnično in nima nobene povezave z realnostjo ter z vzroki za našo stavko," nam je pojasnil Dragan Stanković, vodja sindikata delavcev UE Ljubljana.
Toplak: prekratki pritožbeni roki
Kaj pomeni povečanje transparentnosti in odprtje sodišč? "Med glasovanjem se dovoli čim večjemu krogu ljudi, da opazujejo volitve. Pa da se čim širšemu krogu ljudi omogoči, da opazujejo štetje glasovnic. Pri nas pa je štetje zaprto, brez volivcev, prisotni so le zaupniki strank. Pomembno pa je, da bi se takoj objavil izid glasovanja po voliščih. To smo v Sloveniji dosegli na državnozborskih volitvah, a šele po poteku pritožbenega roka, kar mislim, da ni prav," glede transparentnosti pojasnjuje Toplak.
Glede vloge sodišča pa, da je pomembno, da bi morali biti objavljeni rezultati po voliščih, še preden se izteče pritožbeni rok: "V svetu veljajo mednarodni standardi, da lahko vsak volivec spodbija rezultate volitev. Kodeks volilnih praks Sveta Evrope pravi, da naj bi bili pritožbeni roki dolgi od tri do pet dni, v Sloveniji pa je ta rok enak nič minut. Za rezultate se pritožbeni rok izteče v ponedeljek, dan po volitvah, rezultati pa pridejo v torek, ko je že prepozno."
S časovnimi roki je tesno povezano vprašanje hitrosti štetja glasovnic. Ta bi lahko bila v Sloveniji boljša, največ težav na tem področju smo lahko letos opazovali v Kopru. Predvsem je pomembno, da je štetje glasovnic hitro in pravilno, kar pa je mogoče doseči s treningom članov volilnih odborov. Toplak kot zgled pri hitrosti štetja omeni Finsko. Na Finskem na primer volilne odbore nadzorujejo, kako hitro štejejo. Kar je lahko vzor za Slovenijo.
