V EU ima po zadnjih statističnih podatkih Slovenija najvišji delež izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev, ki gre za transport. V letu 2019 so izdatki za transport predstavljali 17 odstotkov vseh izdatkov za končno potrošnjo (povprečje EU je bilo 13,1). Prebivalci Hrvaške temu po podatkih Eurostata namenijo 9,4 odstotka sredstev, Avstrijci 12,1, Madžari 12,7, Italijani pa 12,9 odstotka.
Slovenci vsako leto največji delež poti (na delo, za službene opravke, izobraževanja, nakupovanje in za prosti čas) opravimo z osebnim avtomobilom, tudi zato se vsaka podražitev naftnih derivatov, pa naj bo še tako majhna, v seštevku zelo pozna. V transportu je gorivo, po podatkih statističnega urada namreč predstavljalo najvišji delež izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji. Za leto 2018 le en odstotek osebnih avtomobilov ne vozi na dizel ali bencinsko gorivo in torej uporabljajo električno energijo ali hibridni pogon.
Po sprostitvi cen dražje nekaj centov vsak teden
Vlada se je konec septembra lani odločila za popolno liberalizacijo cen vseh naftnih derivatov. Slovenija je bila zadnja država članica EU, kjer je vlada regulirala maloprodajne cene goriv. Cene je regulirala od leta 2000, nato je marca 2016 najprej sprostila cene kurilnega olja in 98-oktanskega bencina, novembra istega leta pa še cene 95-oktanskega in dizelskega goriva na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah. Po prejšnjem modelu regulacije cen je ministrstvo za finance z nižanjem in višanjem trošarin lahko vplivalo na cene goriva, tega pa, odkar imamo cene deregulirane, ne počne več.
Oktobra lani je bilo treba za liter 95-oktanskega bencina in dizla odšteti okroglo en evro. Cene so nekaj časa vztrajale okoli evra, nato pa so se pričele dvigati. Zadnjih nekaj tednov opažamo konstantna povišanja cen, vsakič za nekaj centov, ki so dizel dvignila na 1,199 evra za liter pri trenutno najdražjem ponudniku OMV oziroma 1,154 evra za liter 95-oktanskega bencina pri istem trgovcu. Petdesetlitrski rezervoar dizla je tako s ceno 59,95 evra tik pod šestdesetimi evri.
Na ceno pogonskih goriv najbolj vpliva nabavna cena nafte
Informacije o aktualnih cenah so sicer zbrane na spletnem portalu goriva.si, z izbiro pravega ponudnika pa boste lahko prihranili kak evro ali dva, odvisno od razlik v cenah. Konec leta 2018 smo morali nekaj tednov za liter dizelskega goriva in 95-oktanskega bencina odšteti več kot 1,3 evra. Če se bo gorivo dražilo s takšno stopnjo kot zadnja meseca, bi lahko to ceno že kmalu ponovno dosegli.
Poskrbimo za konkurenčno ceno v primerjavi s tujino
Ob sprostitvi regulacije smo pisali, da je gospodarsko ministrstvo izvedlo analizo, ki je predvidevala zvišanje marže za 95-oktanski bencin v enem letu za okoli 30 odstotkov, za dizelsko gorivo pa za okoli 50 odstotkov. Cene bencina bi se po takratnih napovedih z enega evra zvišale na 1,032, dizelskega goriva pa na 1,05 evra. Te vrednosti smo medtem že presegli, vendar predvsem na račun višje cene surove nafte. Cene nafte so se namreč od oktobra lani občutno zvišale in se z vrednostjo 60,08 dolarja za sodček teksaške lahke nafte oziroma 65,05 dolarja za sodček severnomorske nafte brent gibljejo v bližini svojih najvišjih ravni v zadnjem letu dni. Od 1. oktobra 2020, ko je bila cena 159-litrskega soda severnomorske nafte 41,01 dolarja, se je cena zvišala za dobrih 58 odstotkov. Cena dizla, kot smo prej navedli, pa "zgolj" za slabih 20 odstotkov pri najdražjih ponudnikih, cena 95-oktanskega bencina za dobrih 15 odstotkov. Kot kaže, trgovci nabavnih stroškov v celoti vseeno ne prenesejo na voznike, a pri obisku bencinskega servisa moramo kljub temu vsakič globlje seči v denarnico.
Robert Sever, direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da so že večkrat opozarjali državo, da bi morala poseči v ceno goriva, saj je Slovenija predvsem tranzitna država. "Ogromno tranzita se giblje čez Slovenijo, država bi morala poskrbeti za konkurenčno ceno glede na sosednje države, da bi lahko vsaj od tega nekaj imeli. Da bi tuji prevozniki imeli razlog, da bi natočili gorivo pri nas, in bi tako tudi v proračun šlo nekaj sredstev." Združenje redno dela analize gibanja cen goriva na stroške prevoza, ki predstavljajo približno tretjino stroškovne cene. "Vsako povišanje pomeni potrebo po povišanju stroškovne cene prevoza," komentira Sever in dodaja, da naročniki prevozov zelo hitro pristanejo na znižanje cen transporta v primeru nižjih cen goriva, ko se cene višajo, pa za višanje plačila storitve niso takoj pripravljeni. Svoje člane zato opozarjajo, da je priporočljivo z naročnikom skleniti pogodbo, ki vsebuje klavzulo nihanja stroškov goriva. "Če se bo cena dvigovala tudi v naslednjih mesecih, lahko pričakujemo povišanje cen prevozov," zaključi sogovornik.
Pri utekočinjenem zemeljskem plinu zaspali
Robert Sever še opomni, da bi morala država nekaj narediti tudi na področju prodaje utekočinjenega zemeljskega plina (UZP). Ko so na GZS primerjali dajatve na UZP s sosednjimi državami, s katerimi in preko katerih se izvaja največji del cestnega tovornega prometa s Slovenijo, so ugotovili, da je Slovenija zaspala. "Smo edina država v okolici, ki ima tako visoke trošarine na plinsko gorivo. Zaradi tega smo nekonkurenčni," opozarja in še dodaja, da predvsem v tovornem delu proizvajalci veliko stavijo na plinski pogon. Nakup plinskih vozil pa se našim prevoznikom ne splača, saj nimamo infrastrukture in imamo nekonkurenčno ceno goriva.