Elizabeta Planinšič
Nemalo pozornosti je poželo ravnanje voznika pred tednom dni na Gorenjskem, katerega nezanesljivo vožnjo so policisti na koncu zaustavili šele s skupinsko policijsko blokado. Voznik je na daljši razdalji mnogokrat nezanesljivo menjal prometne pasove ter zaviral, spreminjal hitrost vožnje od minimalne do 200 kilometrov na uro, izvajal nenadne premike, se na avtocesti ustavil in potem speljal ter se z različnimi manevri zelo očitno izogibal ustavitvi. Na Barju ga je več policijskih patrulj prisilno ustavilo s skupinskim zmanjševanjem hitrosti in potiskanjem ob rob avtoceste. Vdal se je, šele ko so ga policisti v to prisilili. Voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, pozitivna pa sta bila preizkusa na alkohol in prepovedane droge.
Globa, točke in prepoved vožnje
Za tiste, ki vozijo pod vplivom drog ali drugih psihoaktivnih snovi, zakonodaja predvideva globo v višini 1200 evrov in stransko sankcijo 18 kazenskih točk. Vozniku se prepove nadaljnja vožnja in začasno odvzame vozniško dovoljenje.
Udeleženec cestnega prometa lahko zavrne sodelovanje v postopku in/ali hitri test. V teh primerih se odredi strokovni pregled z odvzemom vzorcev za analizo. Če udeleženec cestnega prometa zavrne tudi strokovni pregled, zakon za takega voznika predvideva enako kazen kot za voznika, ki vozi pod vplivom psihoaktivnih substanc. Vozniku se prepove nadaljnja vožnja in začasno odvzame vozniško dovoljenje.
Predpisan postopek
Droge in psihoaktivna zdravila zmanjšajo človekove sposobnosti zaznavanja in predelave informacij, sposobnosti učinkovitega mišljenja in ustrezne motorične reakcije. Tako neposredno vplivajo na zmanjšanje prometne varnosti in povečajo možnost povzročitve prometne nesreče.
Kot pojasnjuje Boštjan Smolej, so bili začetniki dela na področju odkrivanja vožnje pod vplivom drog ameriški policisti, ki so že po letu 1970 na podlagi lastnih opažanj in s pomočjo strokovnjakov z različnih področij - medicine, farmakologije, toksikologije, psihologije … - pripravili obsežen program usposabljanja policistov, v katerem policist po ustaljenem postopku potrdi ali ovrže sum, da udeleženec v prometu vozi pod vplivom drog ali drugih psihotropnih snovi.
Pregled oči, nato hitri test
V praksi to pomeni, da policisti voznika, ki vozi nekontrolirano, ustavijo. O tem, ali je zaužil kaj prepovedanega, ga tudi povprašajo. Nato ga pozovejo k sodelovanju v postopku. Najprej opravijo preizkus alkoholiziranosti. Sledi postopek prepoznave simptomov, ki obsega preizkus oči, oceno velikosti zenic in nato odreditev strokovnega pregleda. "Največ se vidi na očeh, ali kot pravimo mi, resnica je v očeh," pravi policist. Zenice so namreč razširjene, kadar gre za vpliv psihoaktivnih snovi in se tudi ob dodatni svetlobi ne zožijo. Že nekaj nekaj let naši policisti izvajajo tudi preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu, gre za tako imenovani hitri test. Vozniku s pripravo popivnajo slino v ustih. Ko se s slino pomeša reagent, se v kontrolnih okencih poleg kontrolne črte, ki pokaže, ali naprava pravilno deluje, pojavijo črte tudi v tistih okencih, ki pokažejo sled nedovoljene snovi v slini voznika. Hitri testi so namenjeni ugotavljanju prisotnosti kanabisa (marihuane, hašiša, THC), amfetaminov, metamfetaminov in ekstazija, benzodiazepinov, kokaina in opiatov (morfin, heroin) v slini.
