"Čisto enostavno, zadostiti bi morali odločbi ESČP," po verbalni telovadbi slovenskega vrhovnega sodišča zadnje dni za Večer pravi dr. Boštjan M. Zupančič, prejšnji sodnik iz Slovenije na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Dve možnosti vidi. Če je osnova za to - ker zakon govori, da obravnave sodišče ne razpiše le 'praviloma' -, vrhovno sodišče odredi obnovo postopka in takrat skliče javno obravnavo, ki je prvič ni, ima pa diskrecijsko pravico, da to naredi. A za obnovo postopka mora sodišče imeti temelj v zakonu. V Sloveniji ima tako določbo o obnovi po sodbi ESČP le zakon o kazenskem postopku. Ali pa vrhovno sodišče postopek prekine in od ustavnega sodišča najprej zahteva razveljavitev določb zakona o varstvu konkurence. Toda tudi po tej morebitni razveljavitvi določbe zakona za obnovo postopka še vedno ni jasnega temelja. Urediti bi to bilo treba, kot je to zapisano v veliko drugih evropskih državah. Tam sodba ESČP lahko sproži obnovo postopka v kazenskih, pravdnih, kakor tudi, kot tu, v upravno-pravnih zadevah. "Predvsem pa v 8. členu slovenske ustave jasno piše, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, kot je tudi evropska konvencija o človekovih pravicah, uporabljajo neposredno. Odločbe ESČP so v našem notranjem pravnem redu neposredni pravni vir. To pa pomeni, da je tudi ta odločba ESČP-ja neposredno uporabna, to je izvršljiva."