Uroš Esih
Danes v Ljubljani, jutri pa na Brdu pri Kranju gosti Slovenija svoj najpomembnejši politično-gospodarski dogodek doslej. Sicer je država doslej že gostila nekaj odmevnejših (geo)političnih dogodkov, a vrh pobude Tri morja, ki ga v Sloveniji gosti predsednik republike Borut Pahor, je največji dogodek, ko govorimo o prepletu politike in gospodarstva. Devetim predsednikom držav iz pobude, ki sicer združuje dvanajst članic, se bosta pridružila predsednik odhajajoče Evropske komisije Jean-Claude Juncker in kot posebni gost predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmeier, ki bo Slovenijo obiskal že drugič v zadnjem mescu dni.
Slovenijo v tem obdobju prečijo tri pomembne geopolitične silnice, ki vsaka zase izhajajo iz treh geopolitičnih centrov sveta, ZDA, Rusije in Kitajske. Kitajski interes se kaže v pobudi 16+1, ruski v konstantno dobrih odnosih, ki so se nazadnje potrdili prejšnji teden, ko je Slovenijo znova obiskal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ameriški pa je botroval nastanku pobude Tri morja pred tremi leti.
Vse se je začelo z Atlantic Councilom
Na včerajšnji novinarski konferenci je predsednik Pahor spregovoril o manj znanih začetkih pobude, ki ima močan ameriški pečat, kljub temu da ZDA niso bile nikoli članica pobude. Še več, Pahor je priznal, da je posebno pomembno vlogo pri ustanavljanju pobude Tri morja odigral ameriški miselni trust s področja zunanje politike Atlantic Council, ki je tesno povezan z ameriško administracijo.
"Atlantic Council je poizvedoval, kakšna je pripravljenost držav, da bi se pogovorili o novih razmerah, ki so nastale s situacijo na Krimu po ruski aneksaciji, sankcijami in zapletenimi odnosi med EU in Rusijo," se je Pahor spomnil dogajanja iz let 2015 in 2016. Takrat Slovenija ni imela neposrednega interesa, da aktivno sodeluje v pobudi, kljub temu pa je zraven že od vsega začetka, ko je bilo v okviru Croatia summita leta 2016 v Dubrovniku organizirano prvo srečanje. Takrat je bil pogled pobude ozko usmerjen na ameriški utekočinjeni plin, s katerim so želele nekatere vzhodnoevropske države reševati vprašanje svoje velike odvisnosti od ruskega plina. Takrat sta v okviru pobude izstopala dva projekta, gradnja terminala za utekočinjeni plin na Krku na Hrvaškem in drugega na Baltiku, na Poljskem. Drugega zasedanja pobude v Varšavi se je v luči evropskih odnosov z Rusijo kot gost udeležil ameriški predsednik Donald Trump.
Naklonjenost transatlantskemu sodelovanju
Najvišjega ameriškega obiska se je po tihem nadejala tudi Slovenija, a iz Washingtona je nenavadno hitro prišel negativen odgovor. ZDA bosta zastopala sekretar za energetiko Rick Perry in vršilec dolžnosti pomočnika državnega sekretarja ZDA za evropske in evrazijske zadeve Philip Reeker. S Perryjem se bosta ločeno srečala tako Pahor kot predsednik vlade Marjan Šarec, s čimer Slovenija sporoča potrebo po utrjevanju odnosov z najpomembnejšo transatlantsko zaveznico.
Že na lanskem, tretjem zasedanju pa se je postavilo vprašanje nadaljnje smeri razvoja pobude Tri morja. V Bukarešti lani je bila organizirana tudi prva poslovna konferenca znotraj pobude. Tam so prevladovali poslovneži iz okoliških držav Romunije, v Sloveniji pa bo letos precej drugače. Gospodarskega dela se bo namreč udeležilo več kot 500 predstavnikov podjetij iz 44 držav.
"Z organizacijo četrtega zasedanja skušamo dati v Sloveniji svež značaj pobudi in zagon, da bi tudi v prihodnje ostala aktualna. Pobuda zdaj utrjuje politično-poslovni značaj. Pobuda ostaja eno od pomembnih orodij za vzpodbujanje vsestranskega razvoja v tem delu EU, enakovredno vpetost tega dela v EU, zlasti v energetskem in infrastrukturnem smislu, in naklonjenost transatlantskemu sodelovanju," pa poskus slovenskega doprinosa k pobudi oriše Pahor.
Kaj bo imela od vrha Slovenija
Poslovni forum bo odprl predsednik vlade Šarec, kar kaže na delitev dela med uradom predsednika in vlado ter zunanjim ministrom na drugi strani. Končni stroški organizacije vrha pobude za zdaj še niso znani, Pahor pa meni, da za tako pomembno politično poslovno srečanje 500 tisoč evrov ne predstavlja velikega stroška. Za poslovni del je predvideno 220 tisoč evrov, stroški predsedniškega dela bodo podobni.
Eno od odprtih vprašanj je tudi oblikovanje skupnega sklada pobude. "Sklad je v ustanavljanju. V Bukarešti je bil na neformalni ravni poslovnega foruma sprejet dogovor o 48 prednostnih projektih na področju energetike, prometa in infrastrukture. Med projekti je tudi pet slovenskih: drugi tir Divača-Koper, obnova železniškega vozlišča Ljubljana, plinska povezava med Slovenijo in Madžarsko, izboljšanje električnega omrežja med Slovenijo in Hrvaško ter digitalna avtocesta 5G. Poljska, ki je najbolj zagreta za ustanovitev sklada, je vanj pripravljena vplačati 500 milijonov evrov, predstavniki slovenske države se odgovoru na vprašanje o slovenskem deležu izogibajo.
