Vroče na nadzornem svetu RTVS: Grah Whatmough in Rončević proti novemu predsedniku, kaj pravi odvetnik Dino Bauk?

Nadzorni svet Radiotelevizije Slovenija je včeraj izvolil novega predsednika, in sicer Danila Tomšiča, ki sodi v kvoto Socialnih demokratov. Hkrati je sprejel tudi sklepe, s katerimi je generalnemu direktorju javnega zavoda Andreju Grahu Whatmoughu naložil takojšnje poročanje o zakonitosti njegovih dejanj, v zadnjem obdobju je odmevala zlasti razrešitev direktorice javne televizije Natalije Gorščak, in o gospodarnosti poslovanja zavoda.

"Sestanek je bil sklican na pobudo 4 članov nadzornega sveta RTV Slovenija, ki so mimo določb poslovnika nadzornega sveta sklicali sejo za danes. Ker je sejo nadzornega sveta že pred zahtevo udeležencev sestanka sklical predsedujoči nadzornemu svetu RTV Slovenija dr. Borut Rončević (za konec septembra, op. a.), je vodstvo RTV Slovenija na zahtevo predsedujočega pridobilo zunanje neodvisno pravno mnenje glede zakonitosti sklica današnjega sestanka. Po mnenju odvetniške družbe Čeferin, ki je pripravila dve mnenji, je bil sklic seje s strani 4 članov nadzornega sveta nezakonit, zato so po mnenju družbe Čeferin vsi sklepi tega srečanja neobstoječi in neveljavni, saj ne predstavljajo sklepov nadzornega sveta. Današnjega sestanka se je udeležil tudi predstavnik odvetniške družbe Čeferin in ponovno opozoril na nezakonitost seje ter na to, da lahko sklic seje mimo določila poslovnika predstavlja celo kaznivo dejanje," so sinoči sporočili s Kolodvorske.

Kot je znano, je namestnik predsednika nadzornega sveta Borut Rončević (kvota SDS) naslednji dan po prejemu zahteve štirih članov sklical nadaljevanje 31. prekinjene seje, vendar z navedenim sklicem ni sledil zahtevi štirih članov po takojšnjem sklicu seje, pač pa jo je sklical čez 49 dni. A kot poudarja Bauk, "je v trenutku, ko so štirje člani nadzornega sveta od njega zahtevali takojšen sklic seje, prenehala poslovniška pristojnost predsednika (oziroma v tem primeru namestnika), da po lastni presoji določa datum navedene seje, in je nastopila njegova dolžnost, da sejo skliče takoj". "S sklicem seje čez več kot mesec in pol si je namreč namestnik predsednika nadzornega sveta želel pridržati prosto lastno presojo o določitvi datuma seje, do česar pa po prejemu zahteve štirih članov ni bil več upravičen. Tako so štirje člani pravilno presodili, da je nastopila situacija iz petega odstavka 19. člena, ki pravi, da v kolikor njihova zahteva ni sprejeta v roku enega tedna, lahko ti predlagatelji sami skličejo sejo in predlagajo dnevni red. Navedeno so v opisanem primeru tudi storili in po našem mnenju ravnali v celoti v skladu z določbami poslovnika,“ je v svojem pravnem mnenju še zapisal Bauk.