Tina Recek
Kot že vrsto leto tudi letos možje v modrem v predprazničnih dneh izvajajo preventivno akcijo Bodi zvezda, ne meči petard! Z njo želijo pozvati k varni uporabi pirotehničnih sredstev, predvsem pa opozoriti na nevarnost njihove napačne uporabe.
"Policisti si želimo, da bi bil veseli december vesel za vse. A kljub našim prizadevanjem, opozorilom zdravnikom, preventivnim aktivnostim, medijski podpori prihaja do poškodb, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal
Daniel Jug
iz sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi. Družbo sta mu delala predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana dr.
Uroš Ahčan
in najboljši motokrosist na svetu, policist in letošnji ambasador akcije
Tim Gajser
.
Namesto metanja petard raje šport ali glasba
Po besedah Juga so lani policisti obravnavali dvanajst poškodovanih s pirotehničnimi izdelki, med njimi je bilo kar deset mladoletnikov. Večina se je lažje poškodovala, dva pa bosta pa imela trajne posledice. Sicer pa so lani zasegli 15.400 pirotehničnih izdelkov, kar je za 59 odstotkov manj kot leto poprej. Jug je med drugim opozoril, naj kupci pirotehniko kupujejo v trgovinah, ki imajo dovoljenje ministrstva za notranje zadeve, na izdelku naj preverijo oznako CE, pred uporabo naj dobro preberejo navodilo proizvajalca, ki mora biti v slovenskem jeziku. Poleg tega je še izpostavil, da če vidimo na tleh petardo, te ne poberemo. Policija je namreč obravnavala primer, ko je fant s tal pobral petardo, imenovano Kobra, in mu je ta ravno takrat eksplodirala v roki. Prav tako je še opozoril, da če opazimo nekoga, ki meče petarde, naj o tem obvestimo policijo.
Tim Gajser je priznal, da še nikoli v življenju ni prižgal petarde. Mladim pa je svetoval, naj se namesto tega, da mečejo petarde, ukvarjajo s športom ali primejo v roke kak glasbeni inštrument. Tako ne bodo imeli časa misliti na neumnosti.
Z ilustrativnimi slikami poškodovanih udov in zvočnim posnetkom fanta, ki mu je življenje na glavo obrnilo eksperimentiranje s petardami, pa je postregel dr. Ahčan. Ob tem je dejal, da je življenje brez prstov ali roke težko življenje. "Mladi veliko časa preživijo v virtualnem svetu. Moj predlog je, da pirotehniko prestavijo v virtualni svet in svoje življenje živijo polno v realnem svetu. V svetu toplih besed, prijaznih objemov in iskrenih nasmehov."
Kaj se lahko zgodi v realnem svetu, kjer imajo glavno vlogo petarde, pa smo izvedeli iz zvočnega posnetka. Fant je na črnem trgu kupil približno sto petard. Iz njih je vzel smodnik, ga stresel v pocinkano cev, ki je bila na eni strani zaprta. Ta mu je nenadoma padla na tla in odjeknila je eksplozija. Poškodovani fant se je zbudil po dolgi operaciji brez rok. Da jih nima več, ni mogel verjeti. Pomislil je, zakaj ravno jaz. Namesto rok je dobil protezi. Od poškodbe dalje gleda na življenje popolnoma drugače.
Z ilustrativnimi slikami poškodovanih udov in zvočnim posnetkom fanta, ki mu je življenje na glavo obrnilo eksperimentiranje s petardami, pa je postregel dr. Ahčan. Ob tem je dejal, da je življenje brez prstov ali roke težko življenje. "Mladi veliko časa preživijo v virtualnem svetu. Moj predlog je, da pirotehniko prestavijo v virtualni svet in svoje življenje živijo polno v realnem svetu. V svetu toplih besed, prijaznih objemov in iskrenih nasmehov."
Kaj se lahko zgodi v realnem svetu, kjer imajo glavno vlogo petarde, pa smo izvedeli iz zvočnega posnetka. Fant je na črnem trgu kupil približno sto petard. Iz njih je vzel smodnik, ga stresel v pocinkano cev, ki je bila na eni strani zaprta. Ta mu je nenadoma padla na tla in odjeknila je eksplozija. Poškodovani fant se je zbudil po dolgi operaciji brez rok. Da jih nima več, ni mogel verjeti. Pomislil je, zakaj ravno jaz. Namesto rok je dobil protezi. Od poškodbe dalje gleda na življenje popolnoma drugače.
Poškodbelahko primerjamo s tistimi iz vojnih žarišč
Ahčan je še razložil, kakšne so lahko poškodbe zaradi nevarne rabe pirotehnike. "Poškodbe so najrazličnejše, od manjših opeklinskih ran vse do obsežnih, kompleksnejših poškodb, ko so poškodovana mehka tkiva, žile, živci, mišice. Govorimo o umazanih ranah, ki povzročijo nadaljnje odmiranje tkiva. Poškodbe je možno primerjati s poškodbami iz vojnih žarišč. Del te nesrečne zgodbe sta še izguba sluha in vida."
Kot je dodal, moramo ob poškodbah ukrepati preudarno in trezno, kar je na silvestrsko noč pogosto težko. Ljudje so namreč pogosto v vinjenem stanju. Ko pride do poškodbe, je treba poškodovancu nuditi prvo pomoč, rano zaustaviti in previti ter poškodovanca pripeljati k zdravniku. Kirurg bo šele pri pregledu ugotovil resnost poškodb in ocenil, kako ukrepati naprej. Sicer pa je po njegovem mnenju treba začeti preventivo in ozaveščanje že v vrtcih.
"Lani je bilo 61 odstotkov poškodovancev mlajših od 20 let. Govorimo o neizkušeni skupini ljudi, s pomanjkljivim znanjem, ki doma ne gledajo dnevnika, ampak se sprehajajo po virtualnem svetu. Vsaka taka poškodba je odveč," je povedal Ahčan in izpostavil primer, ki bi moral postati praksa. Na Gimnaziji Bežigrad so dijake podučili o posledicah uporabe pirotehničnih izdelkov s predavanji, zgoraj opisanim zvočnim posnetkom in jim povili roko za 15 minut, da so lahko izkusili, kakšen je občutek življenja brez roke. "Dober primer, ki bi se moral razširiti na osnovne in srednje šole kot jesenski virus," je zaključil Uroš Ahčan.
"Lani je bilo 61 odstotkov poškodovancev mlajših od 20 let. Govorimo o neizkušeni skupini ljudi, s pomanjkljivim znanjem, ki doma ne gledajo dnevnika, ampak se sprehajajo po virtualnem svetu. Vsaka taka poškodba je odveč," je povedal Ahčan in izpostavil primer, ki bi moral postati praksa. Na Gimnaziji Bežigrad so dijake podučili o posledicah uporabe pirotehničnih izdelkov s predavanji, zgoraj opisanim zvočnim posnetkom in jim povili roko za 15 minut, da so lahko izkusili, kakšen je občutek življenja brez roke. "Dober primer, ki bi se moral razširiti na osnovne in srednje šole kot jesenski virus," je zaključil Uroš Ahčan.
