Dan prej, 9. decembra 1948, je bila podpisana konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, spomni profesorica z ljubljanske pravne fakultete Vasilka Sancin. Z novim letom bo nastopila mesto ene od 18 članic in članov odbora Združenih narodov, ki bdi nad uresničevanjem mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. "Mobilizacijski moment je bil šok svetovne javnosti zaradi grozot, ki so se zgodile med drugo svetovno vojno," opiše oblikovanje deklaracije, ki je želela ohraniti upanje v človečnost, potem ko so bili izvršeni eni najbolj sistematično krutih zločinov v zgodovini.
A genocidi so se dogajali še naprej: le v zadnjih letih v severnem Iraku, Mjanmaru, Jemnu ... "Že v preambuli Splošne deklaracije človekovih pravic piše, da gre za ideal vseh narodov in ljudstev. Govorimo o načelih, h katerim si moramo ves čas prizadevati. Ideali so vselej težko uresničljivi. A zato deklaracija nima roka trajanja - sprejeta je bila, da usmerja človeško družbo v vseh prihodnjih rodovih."
- 10. decembra pred 70 leti je bila v Parizu sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je postavila skupni standard na področju varovanja človekovih pravic za vse države.
- Ob letošnjem svetovnem dnevu človekovih pravic v Združenih narodih poudarjajo, da so človekove pravice univerzalne in večne.
- Splošna deklaracija človekovih pravic je zgodovinski dokument, ki je na univerzalni ravni prvič zapisal pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na posameznikove okoliščine.
Najnaprednejša vizija sveta
Prav univerzalnost pravic in načelo enakopravnosti vseh ljudi se kažejo kot braniki, ki tudi danes najjasneje kažejo, kje se začno politike sovraštva in izključevanja ter kako se boriti proti populizmu, ki cilja k demontaži mednarodnega sistema človekovih pravic. Profesorica pravne fakultete opozori na indiferentnost do kršitev drugod. "Če so kršene pravice nam, se zbudimo, a ko so kršene drugim, četudi v naši okolici, vidimo apatijo tudi v imenu zagotavljanja čim večjega ekonomskega blagostanja," opisuje strokovnjakinja za mednarodno pravo. "Šele ko bodo hkrati zagotovljeni mir in varnost, človekove pravice in ekonomsko blagostanje vseh, bomo kot človeška vrsta lahko naredili korak naprej v evoluciji," spomni Vasilka Sancin na širšo sporočilnost univerzalne deklaracije.
Pravica do bojkota
V zadnjih mesecih se krepijo politična prizadevanja za kriminalizacijo civilnodružbenih pozivov k bojkotom. S temi se želi ustvariti pritisk, da se začnejo spoštovati mednarodne zaveze uresničevanja človekovih pravic. Slovenija je pretekli teden podprla deklaracijo EU o antisemitizmu in na zunanjem ministrstvu zagotavljajo, da ta ne bo omejila legitimnih kritik Izraela zaradi okupacije Palestine. Pozive k bojkotu Izraela zaradi kršitev mednarodnega prava sta denimo v zadnjih tednih podprli tudi ameriški kongresnici Rashida Tlaib in Ilhan Omar. (krb)
"Univerzalna deklaracija nima roka trajanja - sprejeta je bila, da usmerja človeško družbo v vseh prihodnjih rodovih"
Boji za okolje in človeka
Univerzalnost bojev in pravic stopa vse bolj v ospredje tudi pri prizadevanjih proti podnebnim spremembam in za ohranitev okolja. Dr. Maša Kovič - Dine na ljubljanski pravni fakulteti vodi pravno kliniko za varstvo okolja. Skrb za okolje postaja vse bolj prepletena z zaščito človekovih pravic. Najbolj napredno je pri tem medameriško sodišče za človekove pravice, pravi strokovnjakinja za mednarodno pravo okolja in človekovih pravic. "Človekovo pravico do zdravega in čistega življenjskega okolja so prepoznali v človekovi pravici do razvoja," pojasni.
Vprašanja človekovih pravic družbo tudi delijo
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je pred svetovnim dnevom človekovih pravic opozorila na težave posameznikov na številnih področjih v Sloveniji. Prepričana je, da je mogoče še več storiti za kakovost dela sodne veje oblasti. Prav tako meni, da kljub dopolnjeni zakonodaji še vedno ni pravega reda na področju izplačevanja plač in prispevkov ter zlasti pri zavesti delodajalcev o vrednosti človekovega dela in pravičnosti plačila zanj. Nekatera vprašanja s področja človekovih pravic strokovno, laično in politično javnost razdvajajo. "A če sprejmemo pogovor in argumentiran dialog v duhu etike javne besede in spoštovanja svobode govora, nam ne smejo še tako zapletena vprašanja omračiti uma s sovražnostjo in nestrpnostjo, kajti različnosti pogledov se nam ni treba bati, sovražnosti pa zelo," je poudarila Nussdorferjeva. (sta)
