Temperature so že drugo noč zapored padle pod ledišče. Ker so drevesa letos zacvetela nekoliko prej, so bile te temperature usodne za številne sadjarje. Najbolj so prizadeti koščičarji, a za končne ocene škode je še prezgodaj. Zagotovo se bodo ti dnevi poznali na pridelku češenj, breskev, marelic, nekoliko tudi pri jabolkih. Zmrzal v času cvetenja pa prizadene tudi čebelarje.
Izgubili 40 odstotkov pridelka
"V naslednjih dveh tednih bo za čebele to velika suša, zato jim čebelarji moramo pomagati tako, da jim damo nekaj sladkorne raztopine, da matica ne preneha zalegati. Če bi se to zgodilo, ne bi imeli čebel za naslednjo pašo," je pojasnil Vlado Vogrinec, predsednik Čebelarske zveze društev Maribor. Tako hranjenje čebel brez paše ne prinaša pridelka, pač pa le preživetje čebeljih družin, zato bo treba počakati na naslednjo priložnost. Take pozebe se ponavljajo že zadnjih šest let, in kot pojasnjuje Vogrinec, je bila pred tremi leti škoda kar 50-odstotna, pred tem pa 30- ali 40-odstotna. "Lani je bilo nekoliko bolje, letos pa nas je spet prizadela pozeba," je še dejal in nadaljeval, da se številni prostočasni čebelarji s takim izkupičkom pač sprijaznijo, večja težava je to za tiste, ki se z medom preživljajo.
Jagode so zmrzal po večini preživele
Tudi jagode so že zacvetele in so bile v tem času na udaru. Sicer bi do minus ene stopinje v tunelih in rastlinjakih preživele, ker pa so se v preteklih nočeh temperature spustile bistveno nižje, so pridelovalci jagode pokrili. "Če jagode ne bi bile že prej v dobri kondiciji, ne bi preživele. Ker so to predispozicijo imele, smo jih zaščitili s pokrivanjem, kjer se je dalo, smo naredili vrata, da topel zrak ni uhajal, nabavili pa smo tudi sveče in zagreli prostor," je dejal Andrej Vogrin, ki ima v okolici Maribora več nasadov na hektarju in pol. Vseeno pravi, da nekaj škode bo. "Nekaj cvetov je zmrznilo ob robovih tunela, morda pa bo prišlo tudi do deformacije plodov. Tega zdaj še ne vemo," je še povedal. Tudi pridelovalec Ivan Ber iz Haloz, ki ima v Žetalah nasad jagod, je vesel, da je pridelek pravočasno zaščitil. "Jagode sem prekril s tremi sloji. Kot kaže, so preživele vse," je povedal in dodal, da bo nekoliko več škode v sadovnjaku, kjer goji predvsem jablane. Tam ocenjuje, da bo škoda okoli 40-odstotna.
V teh dneh je zmrznila predvsem akacija, kar je ena od pomembnejših paš. "A s tem se običajno težave ne končajo. Pogosto sledijo še poletna neurja s točo. Ko imamo eno zmrzal in eno poletno neurje, smo v velikih škripcih. Samo akacija, ki smo jo zdaj izgubili, nam sicer predstavlja 40 odstotkov pridelka," je dejal Tomaž Šauperl iz Limbuša, ki se s čebelarstvom ukvarja profesionalno, a kot je dejal, si je zaradi nepredvidljivih vremenskih situacij v zadnjih letih omislil še eno dejavnost. "Ker smo v zadnjih letih v čebelarstvu srečni, če sploh kaj imamo, sem si zraven omislil še dva apartmaja, imenovana Čebelarjeva hiška. Del prihodka tako zdaj dobim iz turizma, a trenutno mi to ne pomaga veliko," je še dejal in dodal, da zaradi vremenskih neprilik vse več čebelarjev zapušča to panogo. "Le 0,6 odstotka čebelarjev se s tem poslom ukvarja profesionalno. Živeti le s to dejavnostjo žal več ne gre. Vse, kar nam ostane, je to, da se ukvarjamo še s predelavo in izdelavo izdelkov iz medu ali pa se zraven ukvarjamo še s čim," meni.
Čebelarji se ne morejo zanašati na zavarovanje
Če si bodo številni sadjarji stroške vsaj delno pokrili s pomočjo zavarovanj, pa čebelarji te možnosti nimajo. "Našega pridelka ni mogoče zavarovati. Verjetno tudi zato, ker je tveganje preveliko. Na vremenske razmere se namreč nikakor ne moremo pripraviti. Če sadjarji lahko napnejo vsaj protitočne mreže in namestijo oroševalni sistem, ki jih brani pred zmrzaljo, pa čebelarji tega ne moremo namestiti nad travnik ali gozd," je še dejal. Vse, kar profesionalnim čebelarjem ostane, so premični čebelnjaki. "Tako lahko vsaj približno lovimo dobre paše in čebele prestavimo tja, kjer je vsaj nekaj cvetja," še pravi Šauperl.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
