Četudi uradnih podatkov o tem, koliko še pišemo z roko, ni, je mogoče opaziti, da vedno manj, ob nedavnem mednarodnem dnevu pisanja z roko pravi Marijana Jazbec, predsednica društva Radi pišemo z roko. "Tipkamo dolga in kratka sporočila, ena na računalnik, druga na telefon. Starejši več in raje pišejo z roko kot mlajši. Zato ni naključje, da smo v Tednu pisanja z roko 2020, ki se je pravkar zaključil, za pisanje z roko navduševali predvsem mlade," pravi sogovornica in dodaja, da je sodelovalo 242 šol ter drugih izobraževalnih in kulturnih ustanov po vsej Sloveniji.
Boljši spomin in več idej
Pisanje z roko zagotavlja boljši spomin, ustvarja več idej, zagotavlja dolgotrajnejšo pozornost, ohranjanje finih motoričnih spretnosti in celovitejše delovanje možganov, poudarja Marijana Jazbec. "Je tudi oblika psihoterapije, saj se z njim človek umakne v svoj svet in umiri. Tehnologija in hitrost nista rešitev za vse. Kreativci denimo pravijo, da sta pisalo in papir nepogrešljiva pri njihovem delu. Futurologi pa pravijo, da bo kreativnost v prihodnje še bolj pomembna kompetenca, kot je danes," razmišlja sogovornica.
Pri tipkanju besedil na računalnik so vključena druga možganska področja kot pri pisanju z roko: "Tipkanje ljudi unificira. Če denimo damo navodilo, da v skupini vsi tipkajo v Arielu in je velikost črk 12, bo pisava vseh enaka. Hitrost in učinkovitost sta zagotovljeni. Pri pisanju z roko pa bo pisava vsakega drugačna. Še več, pisava vsakega človeka bo izvirna in neponovljiva. Menim, da se moramo - predvsem v šoli - zavzemati za učinkovitost na eni strani in izvirnost na drugi strani, oboje je pomembno."
Dandanes je pisanje z roko redka dobrina in te imajo visoko ceno
V ZDA se spet učijo pisanih črk
Zavest o pomenu pisanja z roko je pri nas kar visoka, pove sogovornica, nekaj zaslug za to ima tudi njihovo društvo in pobuda Radi pišemo z roko, ki poteka od leta 2016, pristavi. "Manjšo pozornost namenjajo pisanju z roko na primer na Finskem. Od leta 2016 tam ni več obvezno učenje pisanih črk. Zanimivo je, da se v 50 ameriških zveznih državah vrača pisanje pisanih črk v osnovne šole, ki so ga vmes za nekaj let opustili," se ozre po svetu Marijana Jazbec.
Znana je tudi ameriška kampanja za ponovno učenje pisanih črk. V letu 2010 so namreč v številnih ameriških šolah prenehali učiti pisane črke, razlaga sogovornica: "Pojavilo se je močno gibanje za učenje pisanih črk (Campaign for Cursive). Kot enega od pomembnih razlogov za učenje pisanih črk so navajali spoštovanje tradicije in medgeneracijsko komuniciranje vrednot. Zgodovina družbe je zgodovina pisave, pravijo."
Lepo pisati se lahko naučimo
Včasih so ljudje pisali lepše kot danes. "Ker so temu posvečali več pozornosti. In več so pisali z roko, saj ni bilo tipkovnice. Starejši se spominjajo, da so v šoli ocenjevali lepopisje. Poleg vsebine je učitelj ocenjeval tudi obliko, kako lepo je bilo besedilo napisano," se spominja sogovornica. Lepe pisave pa se je mogoče tudi naučiti: "Način je preprost. Vsak dan pišimo, na primer deset vrstic besedila. Pisava bo (p)ostala tekoča in čitljiva, torej lepa."
Iz pisave, ki je kot prstni odtis človeka, torej različna pri vsakem posamezniku, se da marsikaj razbrati, pove Jazbečeva, ki se ukvarja z analizo pisave oziroma grafologijo. Grafološka analiza po njenih besedah zajema kognitivno, čustveno, socialno - v odnosu do sebe in do drugih - in motivacijsko področje. "Pisava ima univerzalne simbole in gibanje: črte, zanke, povezave, robove in podobno. Analiza pisave med drugim izraža razpoloženje in čustva, osebne okuse, miselne procese, socialne značilnosti, potencial za doseganje ciljev, nadarjenosti, negotovost, integriteto, komunikacijske spretnosti. Pisava lahko pove, kako bo oseba reagirala v dani situaciji," pojasnjuje sogovornica. Nikakor pa s pomočjo analize pisave ni mogoče ugotoviti starosti pisca, njegovega spola, ali je pisec levičar ali desničar, prav tako pa ne, kaj je po poklicu.
