Vse težje razmere za bolnike: Že priti v stik z zdravnikom je zdaj težko

Imamo primer gospoda, ki že dve leti čaka na srčni spodbujevalnik. Zdravnik se je odločil, da bo odpuščen domov in bo naknadno vabljen na poseg. Datuma nima niti pojasnila, zakaj tako odlašajo. Klicala nas je tudi gospa, ki so ji odstranili zobe in je čakala na protezo. Ker ima težave z želodcem, so se ji te še poslabšale med čakanjem na poseg, saj ni mogla normalno žvečiti. Tudi v tem primeru smo posredovali in pacientki je bil dodeljen termin," tako nekaj primerov našteje Manja Habjanič, pravna svetovalka, ki v mariborski pisarni varuhinje bolnikovih pravic prva dvigne telefon in govori z obupanimi in včasih tudi jeznimi pacienti. Pravi, da obravnava traja najmanj 20 minut, pogosto pa tudi uro ali več. "S pacienti se pogovorimo, vzamemo si čas, jih poslušamo, nato pa ukrepamo."

"O novem datumu vas bomo obvestili" ni sprejemljiv odgovor

Skoraj dve leti odkar se je pojavila epidemija, imajo predvsem primere, ki jih je treba obravnavati takoj. Nemudoma pokličejo izvajalca ali osebnega zdravnika in urgirajo, prosijo in preverijo v imenu pacienta. "Največkrat je namreč težava, da z ambulanto sploh ne morejo priti v stik. Nekateri že dva dni kličejo, pa nihče ne dvigne telefona, drugi že pet dni čakajo na odgovor na elektronsko pošto. Osebno v zdravstveni dom v teh časih pogosto ne morejo, potrebujejo pa recept, naročilnico ali nalog za prevoz. To so urgentne stvari," še razlaga Habjaničeva, ki tako kot pacienti večkrat kliče zaman, a kot pravi, odgovor na mail dobi hitro.

Zaskrbljeni so tudi svojci, ki ne morejo na obisk ali pa niti do informacij, kako je z mamo, možem ali otrokom, ki je na zdravljenju. "To, da ne morejo na obisk, je za svojce velika stiska. So primeri, ko že dva meseca niso videli svojih bližnjih. Mi jim pri tem pomagamo, saj so stiki po dogovoru z zdravnikom pogojno dovoljeni tudi pri kritično bolnih. V takih primerih stopimo v kontakt z zdravnikom in do zdaj smo bili vedno uspešni."

Naslednja večja težava je odpadanje terminov za posege. "Imeli smo primer, ko bi gospo že leta 2019 morali operirati na kili. Njen poseg je trikrat odpadel in vsakič, ko je dobila nov termin, je opravila vse laboratorijske preglede, tik pred posegom pa prejela obvestilo o prestavitvi termina," razlaga. Nemalokrat termine prestavljajo celo na nedoločen čas. "Kličejo, saj so v skrbeh za svoje zdravje. Mi v takih primerih vedno posredujemo, da dobijo konkreten datum," pa pravi varuhinja Lidija Breznik, ki se boji, da to postaja nova normalnost, ki bo ostala tudi po covidu.

Pacienti izgubljajo potrpljenje

"Ljudje na telefonske obravnave niso navajeni, še zlasti ranljive skupine, kamor sodijo starejši. Želijo osebno v ambulanto in bojijo se, da to sploh ne bo več mogoče," pravi Breznikova. Če to postaja nova stvarnost, pa se bo po njenem mnenju treba navaditi in pripraviti. "Pacientom bo treba ustrezno pojasniti, da je z obravnavo po telefonu vse v redu, če to drži. Če ne, pa bo treba način obravnave po telefonu oziroma na daljavo odpraviti," nadaljuje.

Da se način obravnave od začetka do zdaj ni nič izboljšal, še pravi. K večjemu se je poslabšal. "Potrpežljivosti pacientov je zdaj že manj. Ljudje težko sprejmejo vsak odgovor v smislu, da naj še malo počakajo. Vedno manj so zadovoljni z načinom izvajanja storitev in vedno manj so pripravljeni potrpeti, kar je verjetno tudi prav," še pravi. "Zakonska pravica do zdravstvene oskrbe je dodeljena z osnovnim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, in to pravico mi mora izvajalec omogočiti. Mislim, da je treba o tem začeti govoriti."

Breznikova zato upa in verjame, da imajo zdravstveni izvajalci pripravljeno izhodno strategijo, tudi za necovidne paciente, ki bo veljala po epidemiji in o kateri bomo seznanjeni. "Če tega ne bo, se bodo take razmere, kot so npr. neosebne obravnave po telefonu ali večkratne odpovedi posegov, nerazumno nadaljevale tudi po covidu," dodaja.

Na začetku je očitno bilo potrpljenja pri pacientih več, saj poročilo varuhinje bolnikovih pravic za leto 2020 kaže, da je bilo obravnav lani manj kot sicer. "To je normalen odziv na krizo. Pa tudi obravnav pri zdravnikih je bilo manj, zato je bilo tudi manj pritožb. A letos je že drugače. Kljub temu da je zdravstvenih obravnav manj, smo do zdaj v pisarni varuhinje obravnavali več primerov kot lansko leto in vrnili se bomo na številke pred covidom," pravi.

V okolici Maribora prost družinski zdravnik le v Šentilju

Že pred pojavom covida pa so se na varuhinjo bolnikovih pravic pacienti pogosto obračali zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov in čakalnih dob v zobozdravstvu in pri ortodontih. "Na teh področjih se stanje nič ne izboljšuje," je dejala Breznikova. Pomanjkanje družinskih zdravnikov zaznavajo že zadnjih deset let. "Izbire ni oziroma je ta zelo omejena. Pri nas to pomeni zunaj Maribora. Trenutno lahko družinskega zdravnika v okviru mariborskega zdravstvenega doma dobite le v Šentilju," pojasnjuje Habjaničeva. "V situaciji, ko iščejo družinskega zdravnika, se najpogosteje znajdejo 19-letniki, ki morajo zapustiti pediatra. A z njimi večinoma ni težav, saj jim običajno ni težko, da se v prehodnem obdobju 20 kilometrov vozijo do zdravnika. Drugače je pri starejših, ki želijo zdravnika zamenjati. To se običajno zgodi, ko se poruši odnos med pacientom in zdravnikom. V teh primerih izbirati, kot pravi zakon, pacienti v resnici ne morejo," razlaga.

Tudi na področju zobozdravstva se je situacija v času epidemije le še poslabšala. V prvem valu nekaj časa sploh niso delali, kasneje pa so zaradi upoštevanja zaščitnih ukrepov lahko obravnavali manjše število bolnikov. "Čakalne dobe so tako le rasle," pravi Habjaničeva in dodaja, da so te še veliko daljše pri ortodontih. "Včasih so starši zaradi večletnih čakalnih dob otroke vozili v tujino. Zdaj, v času covida, se za to težje odločijo," dodaja in izrazi zaskrbljenost, da so se mnogi s takimi čakalnimi dobami na tem področju morda preprosto sprijaznili.