Pri imenovanju tožilcev, ki je v rokah vlade in na katero mediji že dalj časa opozarjamo, se stvari ne rešujejo, temveč vse bolj zapletajo. Če smo pred pol leta pisali o tem, da vlada zadržuje imenovanje devetih tožilcev, se je medtem ta številka še dvignila. "Po podatkih, s katerimi razpolaga Državnotožilski svet, vlada še vedno ni odločila o imenovanju dvanajstih kandidatov za državne tožilce, ki jih je vladi v imenovanje v obdobju od 4. septembra 2020 do 7. junija 2021 predlagala prejšnja ministrica za pravosodje."
Ministrstvo pravi, da je ažurno
Vlada sicer tožilce imenuje po tem, ko dobi predlog ministra, pristojnega za pravosodje. Ta pa predlog vladi poda na podlagi mnenja Državnotožilskega sveta. Vlada sicer po aktualni zakonodaji nima določenega roka, v katerem mora tožilca imenovati, a to imenovanje je zgolj formalnost. Toda nekateri tožilci čakajo na imenovanje torej že več kot leto dni. Na naša vprašanja, zakaj se imenovanja tako vlečejo, pa na ministrstvu za pravosodje odgovarjajo: "Ministrstvo za pravosodje svoje pristojnosti v zvezi z imenovanjem tožilcev izvaja ažurno; vse predloge, ki jih je prejelo od Državnotožilskega sveta, je v najkrajšem času posredovalo vladi." V vladi pa so že pred časom na vprašanje, zakaj so postopki tako dolgotrajni, odgovorili zgolj, da "se morajo pred odločanjem o predlaganih kandidatih temeljito seznaniti s celotnim predlogom, kar zahteva nekoliko več časa".
Ministrstvo preučuje pripombe
Bivša pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je, tudi zato, da bi imenovanja tožilcev teklo hitreje, začela pripravljati novelo zakona o državnem tožilstvu. Tako bi se v luči optimizacije postopkov imenovanj in napredovanj državnih tožilcev imenovanje kandidata, ki je že imenovan na državnotožilsko mesto, preneslo iz pristojnosti vlade v pristojnost državnotožilskega sveta, pri čemer ostaja izjema le, če se državnega tožilca premesti na vrhovno državno tožilstvo. "Kandidate, ki še niso imenovani na državnotožilsko mesto, torej zunanje kandidate, pa še vedno imenuje vlada, saj je to v skladu z ustavnopravnim položajem državnega tožilstva," dodajajo na pravosodnem ministrstvu. A vlada bi za imenovanje imela predpisan rok - imenovanje bi morala izvesti v 30 dneh. Na vprašanje, kaj je z novelo zakona, na ministrstvu za pravosodje odgovarjajo, da je novela zakona že bila v medresorskem in strokovnem usklajevanju, "trenutno pa na ministrstvu preučujemo prispele pripombe".
A ne zapleta se zgolj pri imenovanju, temveč tudi pri zaprisegi. Državni tožilec namreč po dikciji zakona nastopi funkcijo z dnem, ko zapriseže pred predsednikom vlade. Po pooblastilu predsednika vlade lahko državni tožilci prisego izrečejo pred ministrom za pravosodje. V Državnotožilskem svetu pa izpostavljajo, da kandidatka, ki je bila na mesto okrajne državne tožilke imenovana že z odločbo vlade z datumom 28. april letos, še zmeraj ni zaprisegla. Torej bila je izbrana, a funkcije okrajne državne tožilke ne more nastopiti že skoraj pet mesecev. Zakaj zaprisege ni in ni, smo povprašali Urad vlade za komuniciranje, a odgovora nismo prejeli.
Najhujše v Ljubljani
Glede na podatke, pridobljene na vrhovnem državnem tožilstvu, so v državi odprti izbirni postopki za 30 tožilcev. Na vrhovnem državnem tožilstvu pet, na specializiranem državnem tožilstvu eden. Med okrožnimi državnimi tožilstvi je najhujše na ljubljanskem, kjer čakajo na deset tožilcev, sledita celjsko in koprsko s po štirimi državnimi tožilci, v Mariboru na dva, na po enega pa v Kranju, Krškem, Novem mestu in na Ptuju.
5
mesecev že na zaprisego čaka tožilka, ki je bila imenovana
V Ljubljani imajo po uredbi dovoljenih 68 tožilskih mest, po kadrovskem načrtu pa 63. Državnih tožilcev, ki delajo za polni delovni čas, je 44. Do septembra prihodnje leto imajo na tem tožilstvu dodeljenega enega okrožnega državnega tožilca od drugod. Na druge organe je dodeljenih enajst tožilcev, ki sicer sodijo na to tožilstvo, zaradi česar se manko poveča na kar 21. Še ena od njihovih tožilk je že leto dni na bolniškem dopustu in je ne bo še do (najmanj) leta 2022. Višji državni tožilec pa je že dopolnil 70 let in odhaja čez dva meseca v pokoj. Kar se postopkov imenovanj tiče, pa je za ljubljansko tožilstvo v državnotožilskem svetu zaključen postopek in čakajo na imenovanje v vladi štirje okrajni in trije okrožni tožilci, za tri tožilce postopek v državnotožilskem svetu še ni zaključen. Torej je odprtih deset kadrovskih postopkov.
Še brez delegiranih tožilcev
Slovenija še vedno Evropskemu javnemu tožilstvu ni poslala imen delegiranih tožilcev. Po prvem razpisu je državnotožilski svet za to funkcijo predlagal Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, a ju vlada ni želela imenovati, ampak je razpis razveljavila. Zaradi tega je odstopila pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Na ponovljeni razpis sta se ponovno prijavila ista kandidata, ki pa sta vložila tudi tožbo zaradi neimenovanja na upravno sodišče. Zdaj je postopek zamrznjen do odločitve sodišča.
Na okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, pojasnjuje vodja tega tožilstva Darko Simonič, ne dosegajo popolne kadrovske zasedenosti državnotožilskih mest. "Po odredbi o številu mest državnih tožilcev je za okrožno državno tožilstvo v Mariboru določeno skupno 32 mest državnih tožilcev. Trenutno je na sedežu državnega tožilstva 24 državnih tožilcev, trije državni tožilci pa so začasno dodeljeni na specializirano državno tožilstvo. V teku sta še razpis za zasedbo enega mesta okrožnega državnega tožilca ter izbirni postopek za enega okrajnega državnega tožilca, ki pa še ni v fazi, ko o imenovanju državnega tožilca odloča vlada," niza številke Simonič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
