Trenutna situacija je ravno obratna, opozarja Andrej Gnezda iz fundacije Umanotera. "Sistem je sedaj na strani korporacij. Naš cilj je, da se potrdi in okrepi pravice ljudi." Danes posamezniki in prizadete skupnosti zaradi škode, ki jo povzročijo mednarodne korporacije v okviru svojih projektov in investicij, praviloma ne morejo učinkovito zahtevati odškodnin ali zavarovati svojega življenjskega okolja. Umanotera je zaenkrat edina organizacija iz Slovenije med sto petdesetimi sindikati, gibanji in iniciativami širom EU, ki so oblikovale poziv Pravice za ljudi, predpisi za korporacije – Stop ISDS. Njihov cilj je zbrati dovolj podpisov, da bodo izpolnili tudi zahteve evropske državljanske pobude in nato poziv poslali vsem odločevalcem v EU in v državah članicah.
Četudi pogajanja o investicijskih in trgovinskih sporazumih niso več v središču medijske pozornosti, ta vseeno tečejo dalje. Pripravlja se "lahki TTIP" (nekoliko predelan trgovinski in investicijski sporazum med Ameriko in EU, op.p.), pogajanja potekajo z Novo Zelandijo, Avstralijo, Vietnamom, državami srednje in južne Amerike. Na uveljavitev po ratifikaciji v nacionalnih parlamentih in na odločitev sodišča EU, ali so določila o izvensodnem arbitražnem sistemu le za investitorje skladna s pravom EU, čaka CETA - trgovinski in investicijski sporazum med EU in Kanado. V procesu uveljavitve sta sporazuma z Japonsko in Singapurjem.
"Naši zahtevi sta dve. Prva je, naj se določbe o izvensodnem arbitražnem sistemu, kjer lahko svoje pravice uveljavljajo le korporacije proti državam, opusti in umakne iz vseh obstoječih sporazumov ter naj se ne sprejema več sporazumov s takimi določbami," pojasnjuje Andrej Gnezda, da tudi novo izpogajani sporazum med Ameriko in Kanado spornih arbitražnih postopkov ne vključuje. Druga zahteva vseevropskega poziva se dotika prizadevanj, ki potekajo pred Združenimi narodi. "Zahtevamo, da EU in njene članice prenehajo blokirati vzpostavitev mednarodnih mehanizmov, ki bi lahko zagotovili, da bi lokalne skupnosti učinkoviteje zahtevale svoje pravice v primerih, ko so korporacije odgovorne za kršitve človekovih pravic," pove.
