H komplementarni in alternativni medicini naj bi se zatekalo 60 do 80 odstotkov Slovencev, ki imajo kronične bolezni, so ocene. Te oblike zdravljenja iščejo tudi ljudje z drugimi fizičnimi in psihičnimi težavami, ki želijo najti vzroke za svoje bolezni, odpraviti slabo počutje ali jih uporabljajo kot dopolnilo h klasičnemu zdravljenju. Kako tovrstne ambulante delujejo danes in kakšno pomoč najpogosteje iščejo ljudje?
Za nujne primere dostopni
Dr. Ivica Flis Smaka iz Zdravstvenega centra Flis v Mariboru, ki ima koncesijo za fizikalno in rehabilitacijo medicino ter akupunkturo in deluje po načelih holistične medicine, pravi, da je njena ambulanta dostopna ves čas, zlasti za nujne primere. Četudi od marca sodeluje še z UKC Maribor. "Vsako svežo in hudo bolečino poskušam razbremeniti in olajšati na najboljši način. Od akupunkture izvajam največ priprav na porod in akupunkture proti glavobolom. Svetovanja v zvezi z regeneracijo, gibanjem, prehrano in ostale nekoncesijske storitve sem preusmerila na elektronske medije (skype, zoom, teams)," pove Flis Smaka. Naročanje poteka preko spletne strani ali z e-pošto. Splet je očitno postal tudi medij za reševanje življenj.
"Rad bi pomagal, lahko bi, pa ne smeš"
Dostop do homeopatskih zdravil ni problematičen, poročajo homeopatski zdravniki, mnoga je mogoče dobiti v domačih lekarnah, če so iz tujine, potujejo po pošti. Je pa zaskrbljujoče generalno zmanjšanje stikov med pacienti in zdravniki, tako splošne oziroma družinske medicine kot drugih specializacij, ki lahko prinese daljše, globoke posledice.
Pri nas zdravilstvo prepovedano, v tujini ne
Skrbi tudi to, da je vlada, sklicujoč se na mnenje ministrstva za zdravje in gospodarsko ministrstvo, med epidemijo prepovedala zdravilsko dejavnost, izpostavlja dr. Darinka Strmole. V Trebnjem ima ordinacijo za celostno zdravljenje, bioresonanco, psihoterapijo in medicinsko hipnozo, 25 let je delala v šolskem dispanzerju. "Kljub temu da zdravilske ordinacije delujemo po določbah zakona o zdravilstvu, ki ga je oblikovalo ministrstvo, prihaja do nejasnih opredelitev položaja zdravilske dejavnosti v kriznih razmerah," pojasnjuje. Nanjo se ves čas obračajo pacienti, kličejo po telefonu, pišejo elektronsko pošto, ji pošiljajo fotografije kožnih sprememb in laboratorijske izvide, da "bi ob težki dostopnosti do svojega osebnega zdravnika razjasnili težo in urgentnost svojih težav. Onkološki bolniki, ki hodijo na bioresonanco kot podporno terapijo pri konvencionalnem kemoterapevtskem ali radiološkem zdravljenju, pogrešajo to podporo. Nekaterim pacientom, ki so zelo potrebovali pomoč, sem delala psihoterapijo preko računalniškega ekrana na daljavo. Situacija, ko ne smeš nuditi pomoči, za katero te prosijo pacienti, predstavlja veliko stisko. Rad bi pomagal, lahko bi, pa ne smeš!" poudarja Strmoletova. Medtem ko njeni kolegi, "vsaj bioresonančni terapevti v Nemčiji, Avstriji, Švici, Srbiji in na Hrvaškem delajo ves čas normalno".
Ob tem še dodaja, da "lahko zdravilci v kriznih časih veliko naredimo za zdravje ljudi, dopolnimo delo preobremenjenih zaposlenih v zdravstvu. Smo na isti ladji. In vsi želimo narediti največ po svojih močeh in znanju za dobro ljudi."
Prvi glavoboli, druge kostno-mišične bolečine
Da so zdravilci šarlatani, zaslužkarji, je pogost predsodek in pavšalna sodba. So pa med njimi tudi takšni. Dobro je vedeti, da za komplementarne in alternativne metode (KAM) zdravljenja po zakonodaji veljajo omejitve. Licence in dovoljenja za delo izdaja ministrstvo za zdravje. Po podatkih raziskave, ki je bila maja objavljena v reviji Isis Zdravniške zbornice Slovenije, ima večina zdravilcev oziroma zdravnikov KAM formalno izobrazbo iz splošne medicine. Najpogosteje zdravijo glavobole, kostno-mišične težave, stres, živčnost, nespečnost. Med tehnikami prevladuje akupunktura, ki ji sledijo homeopatija, medicinska hipnoza, fitoterapija, manualna terapija, bioresonanca. Te prakse (poleg ajurvede, kitajske medicine) se uvrščajo med komplementarne, medtem ko za alternativne veljajo bioenergija, telepatija, refleksoterapija in drugo.
Več težav in hvaležnost
Nekateri simptomi in tegobe postajajo izraziti. Darinka Strmole opaža, da "s(m)o ljudje v tem času bolj zaskrbljeni in tesnobni. Izstopajoče je število otrok in mladih, ki imajo očitne znake anksioznosti. Več je težav z želodcem in prebavili, novoodkrite alergijske bolezni, dolgotrajno okrevanje po prebolelem covidu, izgorelost …"
Ivica Flis Smaka obravnava "največ bolečin v ramenih, komolcih, malih sklepih prstov rok, močne bolečine v petnicah, kolenih, ledvenem in vratnem delu hrbtenice, glavobolov in nosečnic pred porodom". Ima vtis, da je težav več, a se mnogi ljudje vzdržijo pri iskanju pomoči. Njihova hvaležnost za nasvete, napotke ali pogovor po telefonu pa je izjemna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
