V Svetovalnem centru Maribor opažajo porast
učnih in vedenjskih težav pri otrocih in mladostnikih. Starši in učitelji se čutijo nemočne
"Vzgajamo 'selfi' generacijo, ki je vse bolj usmerjena
nase in jo skrbi le, koliko všečkov bo dobila na družbenih omrežjih. To izključuje empatijo, torej umanjka skrb za sočloveka," na porast narcisizma opozarja direktorica
Alenka Seršen Fras
, ko povzema lanska opažanja sodelavcev v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Lani je tim enajstih strokovnih sodelavcev obravnaval 2200 posameznikov iz Maribora in okoliških občin. Pri svetovanjih učencem osnovnih šol, ki se med šolanjem ali na poti odraščanja znajdejo v stiskah, staršem, ki se soočajo z vzgojnimi dilemami ali težavnimi odnosi v družini, ter delavcem vrtcev in šol pri otrocih zaznavajo vse več duševnih stisk in vedenjskih motenj. A ne le to, te težave se selijo v vse zgodnejše razvojno obdobje. "Tudi pri nas so trendi v skladu s svetovnimi. V Veliki Britaniji in ZDA opažajo, da ima že en od petih otrok in mladostnikov težave na področju duševnega zdravja," navaja direktorica.
Posledice neučinkovite vzgoje
Vsi ne pridejo do pomoči
Zaradi vse več obravnav in ob nespremenjeni kadrovski zasedbi v njihovi ustanovi se podaljšujejo čakalne dobe za obravnavo. K njim namreč prihajajo tudi družine, ki jim v zdravstvenih institucijah in centrih za socialno delo ne zmorejo pomagati. "Menimo, da veliko otrok in mladostnikov v širši regiji nima dostopa do ustrezne pomoči na področju duševnega zdravja in da obstaja tudi nevarnost medikalizacije otroštva. S tabletami se zdravijo simptomi, nihče pa se ne ukvarja s problemom. Samomorilnost, samopoškodovanje, vedenjske motnje, to so težave, ki jih je treba obravnavati. Na našem območju so sicer štirje pedopsihiatri, drugod je stanje slabše. Toda tudi tukaj se moramo dogovoriti, ker imamo že mi veliko primerov, ki bi jih moral obravnavati še kdo," na nujnost okrepitve mreže svetovalnih centrov oziroma pomoči tudi po zdravstvenih domovih, opozarja Seršen Frasova. Ob tem doda, da to ne sme biti le odgovornost lokalnih skupnosti, ki financirajo svetovalne centre in zdravstvene domove, ampak tudi države.
Ste že naročnik? Prijavite se
tukaj.