Z nekaj evri na mesec stanovanja ni mogoče ogrevati

Ogrevalna sezona je pred vrati, ministrstvo za infrastrukturo pa znova spreminja način obračuna porabe toplote v večstanovanjskih stavbah. Zakaj je tako težko najti način obračuna, ki bi bil pravičen do porabnikov?

"Zelo pomemben razlog je, da so v večini stavb ogrevalni sistemi enoviti oziroma vertikalni in niso razdeljeni po posameznih stanovanjih. Prav tako izračun količnikov upošteva samo fizikalne dejavnike, zaradi različnih vremenskih ali drugih pogojev, tudi rabe, pa se ravnovesja rušijo. Pomemben razlog je tudi vedenje ljudi. Glede na naše izkušnje veliko ljudi razmišlja, kako bi plačevali za ogrevanje čim manj, ne glede na to, ali so v stanovanju primerni pogoji za bivanje ali ne, nekateri se obnašajo neracionalno in imajo, na primer v spalnicah, celo zimo odprta okna – podnevi in ponoči. Vse to ruši enakomerno prehajanje toplote med stanovanji, in če tega ni, postane sistem delitve stroškov za nekatere nepravičen."

Kako so se reševanja teh problemov lotili v tujini?

"V tujini so težave počasi reševali z ozaveščanjem uporabnikov in preračunavanjem minimalne potrebne rabe toplote, kot to predvideva osnutek spremembe pravilnika. Dejstvo je, da za primerno toplo stanovanje ne moremo plačati samo nekaj evrov na mesec."

Ali so pravilne kritike, da je glavna težava v tem, da so merilnike vgradili v stavbe, ki niso ustrezno izolirane in nimajo hidravlično uravnoteženih sistemov ogrevanja?

"Izolacija stavbe bolj malo vpliva, če so seveda količniki pravilno izračunani. Ima pa zelo velik vpliv hidravlično uravnoteženje sistema."

Imate na Energap svoj predlog, kako urediti obračunavanje toplote, da ne bi bilo toliko pritožb stanovalcev?

"Menimo, da je predpisovanje minimalne rabe toplotne energije nujno; tako zaradi zdravih bivalnih pogojev kot tudi zaradi vpliva na konstrukcijo zgradbe in s tem na njeno varnost in življenjsko dobo. Zelo pomembno je tudi ozaveščanje stanovalcev. Letna poročila o rabi energije po posameznem stanovanju in v celotni stavbi, ki bi bila javno predstavljena skupnosti stanovalcev, bi veliko pripomogla k temu, da bi razumeli delovanje ogrevalnih sistemov. S tem bi tudi razumeli morebitne izgube zaradi neizoliranosti določenih delov sistema ali morebitne napake."

Ali je sistem individualnih merilnikov porabe toplote prinesel zadovoljive učinke glede prihrankov porabe energije? Se je poraba energije v seštevku znižala toliko, kot je bilo predvideno?

"Da, merilniki so prinesli velik učinek in raba energije se je zelo zmanjšala, tudi za 30 odstotkov. Če vemo, zakaj plačujemo, lahko svoja ravnanja temu prilagodimo. Res pa je, da se je učinek najbolj poznal prva leta. Kasneje so nekateri ljudje pri varčevanju malo popustili, ker je bil sistem delitve stroškov morda nerazumljiv ali ponekod tudi napačen."

Drugi žgoč problem je sistem delovanja dimnikarske službe. Ministrstvo za okolje že leta napoveduje ukinitev koncesijskega sistema, a je ta še vedno v veljavi. Ali se strinjate z načrti ministrstva, da se koncesije ukinejo in se izbira dimnikarja prepusti občanom?

"V Sloveniji še nismo dovolj ozaveščeni, da bi sami skrbeli za svoje ogrevalne sisteme, tako z vidika kvalitete zraka kot z vidika požarne varnosti. V zadnjih letih namreč opažamo, da ljudje kurijo odpadke in s tem zelo onesnažujejo zrak. Tudi vžigov v dimnikih je več. Prav je, da država ureja nadzor nad emisijami. Ali to dela dimnikar ali drugi za to usposobljeni strokovnjak, je drugo vprašanje. Menimo, da mora biti oseba, ki opravlja meritve, strokovna, in da je potrebno voditi skupen register naprav in njihovih emisij in imeti nadzor nad tem. Morda je celo prav, da bi bil ta javno dostopen. V današnji dobi modernih informacijskih sistemov to ne bi smel biti problem. Naj stranka sama izbira izvajalca, primerno pa bi bilo postaviti tudi najvišjo ceno za storitve."

Kako bi morala biti po vašem mnenju urejena dimnikarska služba, da bi izpolnili njeno osnovno poslanstvo: varno in učinkovito delovanje kurilnih naprav ter čim manjše onesnaževanje zraka?

"Dimnikarska služba je zelo pomembna, saj ima neposreden vpogled v kurilne sisteme in nujno potrebno je, da se dimniki in naprave redno čistijo. Sploh danes, ko se vedno bolj uporablja lesna biomasa."

Dimnikarji večinoma zagovarjajo ohranitev koncesij z argumentom, da je na ta način zagotavljajo zanesljivo vzdrževanje kurilnih naprav in njihovo neoporečno delovanje. Kritiki pravijo, da je to delo za serviserje in ne za dimnikarje.

"Eno so kurilne naprave, drugo pa dimniki. Pri lesni biomasi in kurilnem olju je nujno potrebo redno čiščenje, čeprav mora pregled naprave in njeno nastavitev opraviti strokovnjak za peči. Torej, meritve bi lahko opravil eden ali drugi, pač tisti, ki ima opremo oziroma je za to usposobljen. Pri plinskih napravah je čiščenja dimnikov veliko manj. V primeru, ko torej ni čiščenja dimnika, bi bilo racionalno, da strokovnjak, ki redno letno pregleduje in po potrebi nastavlja naprave, hkrati opravi tudi meritve. Gledano z vidika občana je najboljša torej tista rešitev, ki je najcenejša, a hkrati še vedno omogoča, da ima občan napravo nastavljeno, očiščeno in izmerjeno ter vneseno v skupen register."

Kateri ukrep je najbolj smiseln za zmanjševanje porabe energije za ogrevanje? Je to izolacija stavb, menjava kurilnih naprav s prehodom na čistejši energent, širitev daljinskega ogrevanja …

"K zmanjšanju rabe energije najbolj prispeva izolacija stavb in kvalitetno stavbno pohištvo in ogrevalni sistemi. Primerno je, da vse ukrepe izvedemo istočasno. V kolikor to ni možno, je pravilni vrstni red izolacija stavbe in menjava stavbnega pohištva in nato ogrevalni sistem. Pomembno je pravilno načrtovanje in kvalitetna izvedba vseh posegov. Zelo pomembno je tudi, da so stanovalci informirani in ozaveščeni o varčni rabi energije. Priklop na daljinske sisteme ogrevanja v strnjenih naseljih je najučinkovitejša rešitev. Zelo učinkovita je tudi priključitev na plinovodno omrežje."

Kakšno podporo občanom lahko pri teh ukrepih ponudi Energap?

"V Energap redno izvajamo informiranja in izobraževanja za občane. Prav tako nudimo individualna svetovanja in po potrebi tudi oglede. Izvajamo številne pilotne projekte, kjer nudimo pomoč pri odločanju o ukrepih in njihovi izvedbi, pri merjenju rabe energije, pri izdelavi energetskih izkaznic. Preko EU projektov pridobivamo tudi finančna sredstva za izvedbo manjših ukrepov pri občanih."