Z vložnimi listi le ocenili zdravstveno stanje starejših v domovih

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
10.06.2020 17:56

In podali mnenje, kakšna obravnava bi bila v primeru okužbe s covidom-19 glede na spremljajoče bolezni najprimernejša, trdijo predstavniki zdravstvene stroke. Rušenje zaupanja med zdravniki in pacienti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Namen vložnih listov, ki so jih člani konzilijev vlagali v mape prebivalcev domov za starejše med epidemijo, je bil oceniti njihovo zdravstveno stanje in podati mnenje, kakšna obravnava bi bila najprimernejša ob okužbi s covidom-19 glede na njihove spremljajoče bolezni. Omenjeni list je bil zdravniku, ki se je odločal o načinu zdravljenja v primeru okužbe, le v pomoč, nikakor pa to ni pomenilo, da se je tej osebi že vnaprej odrekla možnost bolnišnične obravnave. Vsak, ki je tako obravnavo potreboval, jo je tudi dobil. Tako trdijo predstavniki zdravniške stroke, ki so se danes v imenu Slovenskega zdravniškega združenja, Slovenske medicinske akademije in Komisije RS za medicinsko etiko odzvali na obtožbe v javnosti, da naj bi v domovih za starejše vnaprej pripravljali sezname ljudi, ki jih ne bodo bolnišnično zdravili ob okužbi s koronavirusom.
"Označbe, kot so črni seznami starostnikov ali seznami smrti, s strokovnega in etičnega vidika ne držijo. Šlo je za popis zdravstvenega stanja prebivalcev v domovih. Ko sem jih pregledoval, nisem našel ničesar, kar bi bilo v nasprotju s strokovnimi in etičnimi standardi," je zatrdil predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš.
Zdravnik iz UKC Ljubljana Peter Radšel, ki je sodeloval v enem od teh konzilijev na območju ljubljanske regije, je povedal, da so se člani zavedali, da je čas epidemije slab čas za tovrstno delo, da bo komunikacija s svojci otežena, a da pri tem niso nikoli spustili strokovno-etičnih standardov obravnave pacientov. Tako so vsakega oskrbovanca doma - sam je sodeloval pri enem od tovrstnih konziliarnih pregledov - pregledali, prav tako so si vzeli čas za zdravstveno dokumentacijo in mnenje izdelali v miru. Tisti oskrbovanci, ki so bili sposobni pogovora, naj bi bili tudi seznanjeni z izdelavo mnenja, vendar pa jih je veliko takih, ki tega niso sposobni oziroma se sploh ne zavedajo svojega stanja, komunikacija s svojci pa je bila otežkočena. A kot je spomnil Poredoš, tudi v bolnišnicah o nadaljevanju zdravljenja odloči stroka, o tem se ne sprašuje svojcev. Slednje se s strokovno odločitvijo le seznani. In v situacijah, ko je zaradi zdravstvenega stanja situacija brezizhodna, bi bilo nadaljevanje zdravljenja le podaljševanje trpljenja. Vendar pa se nikomur ni odrekala bolnišnična oskrba, če je bila potrebna, je zatrdil Poredoš.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta