Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh je na novinarski konferenci o vlogi znanosti pri okrevanju ter njenem pomenu pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje po pandemiji covida-19 opozoril, da je pandemija pokazala, kako ranljive so sodobne družbe in kako lahko znanost hitro in učinkovito pomaga pri spopadu s takšnimi krizami.
"Danes je stanje katastrofalno, sa je dinamika povečevanja naložb v znanost počasna in še daleč od enega odstotka BDP. Zato med državami EU zasedamo nečastno mesto, ker v znanje vlagamo najmanj. Ta manjko kaže tudi globalni inovacijski indeks, kjer že nekaj let padamo, trenutno smo uvrščeni med zmerne inovatorke, a se tudi od tega oddaljujemo," je ocenil Anderluh in se vprašal kaj lahko naredimo. Na področju zakonodajnih ukrepov je ključen sprejem nove raziskovalno-inovacijske strategije 2021-2030 ter zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga pripravlja že tretja vlada. Kot pomembno je omenil izboljšanje prenosa znanja in sodelovanja z gospodarstvom. Zaradi česar podjetja niso mogla dodatno razvijati svojih potencialov, raziskovalne ustanove pa svojih dognanj niso mogle pripeljati na trg. Predlagajo več finančnih mehanizmov, kot so skladi za inovativne projekte, olajšanje ustanavljanja odcepljenih tehnoloških podjetij, vavčerje in financiranje centrov odličnosti.
Na težava pri investicijah v raziskovalno infrastrukturo, kjer resnih vlaganj v stavbe že leta ni bilo, je opozoril Oto Luthar (SAZU). Konkurenčnost in uspešnost je odvisna tudi od vrhunske raziskovalne opreme, ki je ni mogoče zagotoviti brez ustreznega financiranja, zato je pozval je k uporabi razpoložljivih mehanizmov evropskega financiranja za ta namen. Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar je ob tem opozorila, da so raziskovalci na inštitutih financirani izključno na podlagi projektov. Tako nizke ravni stabilnega financiranja po njenih besedah ne pozna nobena druga evropska država. In ko mora znanost odgovoriti na težave ali izzive, se je težko na hitro organizirati in odzvati.
V Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije so še prepričani, da je obdobje okrevanja po pandemiji, ki sovpada s pripravo programskih dokumentov za novo večletno financiranje v EU, pravi čas za razmislek o ukrepih za boljšo organizacijo na področjih znanosti, raziskav in razvoja ter inovacijske dejavnosti.
