Kolikšen delež bo država preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) prodala zasebnim vlagateljem, še ni znano, razpon znaša od 50 do 75 odstotkov deleža banke. Tudi cena delnice še ni določena. SDH je določil le razpon cene med 51,50 in 66 evri, točna cena bo določena po zaključku postopka, ko bo znano, kakšno je zanimanje za nakup. Fizične osebe morajo kupiti vsaj deset delnic, zanje pa vnaprej plačati po 66 evrov. Če bo cena nižja, bodo del denarja dobili nazaj. Končna cena delnice banke bo znana konec tega tedna, v sredini prihodnjega tedna naj bi delnice začele kotirati na Ljubljanski in Londonski borzi. Vsi posamezniki, ki bodo želeli vpisati delnice NLB, bodo morali najprej na banki odpreti trgovalni račun, za kar pa banka ne bo zaračunala stroškov.
Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, iz NLB nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje.
V Mariboru in Murski Soboti ni bilo gneče
Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB, kjer so nam vljudno pojasnili, da informacij o prodaji delnic NLB ne dajejo in da na morebitne kupce ne moremo prežati v poslovalnici, včeraj preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli.
AIK banka lahko prevzame Gorenjsko banko
Banka Slovenije je srbski AIK banki izdala dovoljenje za povečanje deleža v Gorenjski banki nad 50 odstotkov. S tem je banki AIK, ki je 32,9-odstotna lastnica Gorenjske banke, odprta pot za prevzem te banke oziroma za to, da od družbe Sava kupi še 37,6 odstotka Gorenjske banke.
AIK banka, ki jo prek MK Grupe obvladuje srbski poslovnež Miodrag Kostić, je imela dovoljenje Banke Slovenije za dotretjinski delež v Gorenjski banki, 29. oktobra pa je od nje pridobila dovoljenje, da lahko ta delež poveča nad 50 odstotkov. Srbska banka že ima dovoljenje srbske centralne banke za prevzem banke v tujini, prevzem sta odobrila tudi slovenski in srbski varuh konkurence.
Delničarji Save so prodajo 37,6 odstotka delnic Gorenjske banke banki AIK odobrili konec junija, AIK pa je 43 milijonov evrov kupnine do junija prihodnje leto deponirala na fiduciarnem računu pri KDD.
(sta)
Kotnik: Lekcije Sloveniji ne zaležejo
Tadej Kotnik, eden od tožnikov na ESČP: "Da je bil izbris upnikov slovenskih bank izrazito in mnogoplastno protipraven, je jasno že vseskozi, toda v Sloveniji so večino pravnih sporov, ki so drugod razlaščencem na voljo za dokazovanje takšnih protipravnosti, prepovedali. Ustavno sodišče je namreč oktobra 2016 odločilo, da izbrisani upniki nimajo pravice ne do upravnega ne do registrskega ne do ničnostnega spora, temveč jim mora zadoščati odškodninski, ki jim mora biti omogočen najpozneje maja 2017. Zdaj smo novembra 2018 in še ni omogočen, zaradi vseh naštetih omejevanj in zavlačevanj pa je te razlastitve začelo obravnavati najvišje sodišče v EU. To je Sloveniji glede izbrisov dalo že kar nekaj lekcij, a se zdi, da nič ne zaleže."
So malim delničarjem in obvezničarjem kršene človekove pravice?
Konec oktobra je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji in vzelo pod drobnogled več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013, je za STA potrdil odvetnik Miha Kunič.
Le z denarjem, ki ga lahko pogrešate
Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije: "Zanimanja med malimi delničarji praktično ni, kar je verjetno posledica dveh dilem. Prva je povezana z izbrisom obveznic in delnic NLB v letu 2013, saj v primeru IPO NLB država ni dala jamstva za poplačilo izbrisanih vlagateljev za nazaj, kot je to storila v primeru prodaje Nove KBM ameriškemu skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj. Novi delničarji NLB tako že v startu prevzemajo potencialno tveganje za poplačilo 250 do 300 milijonov evrov in tega bi se morali zavedati.
Druga dilema pa je, da bo lastništvo razpršeno, država pa bo še vedno največja lastnica (25 odstotkov ali 50 odstotkov, odvisno, koliko bo prodala v tem krogu), ki ji je banka pred privatizacijo izplačala 270 milijonov zadržanih dobičkov, zato je vprašanje, ali bo donos, ki ga obljublja v prospektu ob nizkih obrestnih prihodkih, zmožna izpolniti. Torej, če kdo kupuje delnice NLB, naj to počne izključno iz prihrankov in denarja, ki ga lahko teoretično tudi pogreša.
Kar pa se tiče izbrisanih delničarjev in obvezničarjev NLB, Nove KBM, Banke Celje, Abanke, Probanke in Factor banke, pa država za zdaj še ni našla posluha v smeri poravnave. Še več, vlada in državni zbor že skoraj dve leti zamujata z zakonom, ki bi uredil učinkovito sodno varstvo bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti (obvezničarjev in delničarjev) po odločbi ustavnega sodišča. S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do dokumentacije, ki je na žalost po večini še vedno tajna. Ta trenutek je edina svetla točka informacija, da je Banka Slovenije prejšnji teden umaknila zahtevo za zadržanje zakona na ustavnem sodišču in s tem končno dovolila računskemu sodišču revidiranje Banke Slovenije, s čimer bi lahko prvič dobili tudi neodvisen strokovni vpogled v procese, ki so vodili v izbrise leta 2013 in 2014." (skl)
Evropska komisija spet pritiska
Dr. Peter Glavič, ekonomist: "Nova vlada je dokazala, da ne spoštuje zakonodaje. Proces razčiščevanja razlastitve lastnikov NLB iz leta 2013 se še ni končal oziroma se sploh še ni začel. Po odločbi ustavnega sodišča bi moral državni zbor sprejeti zakon, ki bi omogočal vpogled v postopek razlastitve, pa s tem zamuja že dve leti. Država tako prodaja nekaj, za kar sodišče sploh še ni odločilo, čigavo je. Seveda vemo, da je bilo to premoženje odvzeto nepravilno. Šlo je za manipulacijo Evropske komisije in Evropske centralne banke za ropanje slovenskega premoženja. Evropska komisija sedaj spet pritiska za čim hitrejšo prodajo NLB, naša vlada pa jo spoštuje bolj kot lastne državljane. Čez nekaj let bodo ti ljudje spoznani za izdajalce naroda, saj bodo uničili slovenski bančni sistem. Prav bi bilo, da bi se najprej razčistilo razlastitev iz leta 2013 in po možnosti sprožilo tožbo zoper Evropsko komisijo, saj se iz tedanjih odpisov premoženja sedaj ustvarjajo dobički bank.
Seveda si Evropska komisija ne bi upala tako postopati proti Nemčiji, kjer je na primer Deutsche Bank v veliko slabšem položaju, pa nikomur na misel ne pride, da bi od Angele Merkel zahteval prodajo banke ali prisilno zapiranje njenih poslovalnic. Od Slovenije pa si to upajo zahtevati. Takšen odnos se vleče že vsaj zadnje štiri vlade, začela je že Janševa vlada, ko je ustanovila slabo banko. Ko bodo tujci imeli v lasti slovenske banke, bodo oni odločali, komu se podeli kredit in komu ne. S tem postajamo hlapci - delali bomo v dobro drugih. Izgubili bomo lastno državo, saj brez ekonomske ni politične suverenosti. Novica, da je evropsko sodišče začelo postopek proti Sloveniji zaradi razlastitve lastnikov delnic in obveznic bank znova dokazuje, da država masovno krši pravico svojih državljanov do lastnine, proti ustavi in konvenciji o človekovih pravicah."
Finančno ministrstvo v ponovno koalicijsko usklajevanje
Na ministrstvu za finance so nam včeraj odgovorili, da je ena od njihovih prioritetnih nalog, da predlog Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank čim prej uskladijo z novo koalicijo in ponovno predložijo vladi v obravnavo. Predlog zakona so sicer pripravili že v mandatu Cerarjeve vlade in ga po dolgotrajnih usklajevanjih predložili v obravnavo. Vlada ga je potrdila novembra lani in poslala v obravnavo v državni zbor, ki je opravil splošno razpravo, zaradi razpustitve pa ni končal zakonodajnega postopka, še pojasnjujejo na finančnem ministrstvu in dodajajo, da v sodelovanju z državnim odvetništvom pripravljajo tudi ustrezen odziv Slovenije na navedbe pritožnikov glede uvedenega postopka na ESČP.
Spomnimo še, da je nedavno padla tudi že prva sodba v zvezi z razlaščenimi imetniki obveznic, ki se je sicer nanašala na kršitve pojasnilne dolžnosti banke. Celjsko okrožno sodišče je odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi, sodba pa še ni pravnomočna.
