Urban Červek
Večina se strinja, da bi bilo smiselno prihraniti vsaj nekaj odstotkov mesečnega dohodka kot varnostno rezervo ali za večje izdatke, kot so počitnice ali nakup avtomobila. A ne glede na višino dohodka je marsikomu težko do naslednje plače prihraniti nekaj denarja.
Proti varčevanju deluje t. i. Parkinsonovo načelo, poimenovano po britanskem zgodovinarju in pisatelju Cyrilu Northcotu Parkinsonu, ki se je rodil leta 1909. Ukvarjal se je s fenomenom (naraščanja) birokracije, njegova načela pa so uporabna tudi na področju financ. Iz njegove ugotovitve "Delo se širi zato, da zapolni čas, ki je na voljo za njegovo izvedbo." je mogoče izpeljati tudi s tem povezano načelo, da poraba raste skladno z osebnim dohodkom. Parkinsonovo načelo pojasnjuje, zakaj se s pomanjkanjem denarja ubadajo tudi tisti z zelo visokimi prihodki - njihova poraba namreč narašča skladno z njimi (ali še bolj).
Finančna strokovnjakinja mag. Karmen Darvaš, direktorica mariborskega podjetja Finančna hiša, pravi, da ljudje za malenkosti in po večini nepotrebne reči po navadi mimogrede porabimo ves denar, ki nam ostane po plačilu vseh obveznosti. "Žal večina ljudi živi iz meseca v mesec, od plače do plače, pri čemer ravnajo napačno, namesto da bi najprej odvedli mesečni znesek za varčevanje in nato zapravljali, kar jim ostane. Po poplačilu kreditov preostanek zapravijo in na koncu jim nič ne ostane za varčevanje."
Milijarde na bančnih računih
Slovenska gospodinjstva imajo v bankah 21,6 milijarde evrov, kažejo letošnji avgustovski podatki Banke Slovenije. Po drugi strani imajo gospodinjstva v bankah najetih za 10,5 milijarde evrov kreditov, kar pomeni, da so v plusu za 11,1 milijarde evrov. Če ta znesek razdelimo na 2,1 milijona delov - toliko je slovenskih državljanov, dobimo 5300 evrov, kolikor ima povprečno vsak Slovenec privarčevanega denarja.
Po njenem prepričanju je za izhod iz te rutine najlažje uvesti t. i. "pay yourself first" (najprej plačaj sebi), metodo, po kateri se po prejemu dohodka nakaže mesečni znesek na varčevalni račun, in to "obvezno preko direktne bremenitve, ker ljudje nismo disciplinirani in kaj hitro nas kaj odvrne od prostovoljnega varčevanja, saj varčevanje po prioritetni lestvici postavljamo žal na zadnje mesto". Uporaba gotovine ali bankomat kartice je po njenem mnenju bolj varna kakor plačevanje s kreditno plačilno kartico. "Kdor ima probleme, da mu od plače nič ne ostane, naj takoj vrne vse kreditne kartice in vse kartice, ki mu omogočajo obročne nakupe," je odločna sogovornica.
Ker so obresti v bankah zelo blizu ničli, si varčevalci zaslužka z njimi ne morejo obetati niti pri vezanih vlogah, kaj šele pri vlogah na vpogled. Banke se v zadnjih letih spoprijemajo s presežki denarja, zato svojih strank z obrestmi ne spodbujajo k varčevanju. Še več, banke morajo za deponiranje denarja pri ECB celo plačati pol odstotka negativnih obresti, kar v praksi pomeni, da imajo izgubo - vrnjenega dobijo manj, kot so nakazale ECB. Varčevanje za posameznike je bolj kot plemenitenju denarja namenjeno ustvarjanju varnostne rezerve za nenapovedane izdatke in namenskemu varčevanju za plačilo večjih stroškov, ki jih je mogoče načrtovati (in se s tem izogniti stroškom za najem potrošniškega posojila). Preprost izračun pokaže, da lahko posameznik priporočeno rezervo v višini trimesečnega dohodka doseže v 30 mesecih, če mesečno za to nameni deset odstotkov dohodka.
