Uroš Esih
Vlada je prejšnji teden potrdila investicijski program za projekt gradnje drugega tira na trasi Divača-Koper, katerega namen je proučitev ekonomske in finančne izvedljivost projekta. V investicijskem programu je predvidena graditev te železniške povezave v obdobju med letoma 2019 in 2025, začetek obratovanja novega tira v začetku leta 2026. Vladni investicijski program za najpomembnejši infrastrukturni projekt predvideva, da bo treba za izgraditev tira Divača-Koper zagotoviti 1.194 milijonov evrov, od tega 1.150 milijonov evrov za stroške graditve, 32 milijonov evrov za stroške obresti, nadomestil in drugih stroškov, 12 milijonov evrov pa za operativne stroške podjetja 2TDK.
Tovrornjakarji bodo prispevali 700 milijonov evrov
Dober teden po sprejetju investicijskega programa se je včeraj oglasil projektni svet za civilni nadzor nad projektom gradnje drugega tira. Glavna ugotovitev civilnih nadzornikov, po tem ko so se prebili skozi več kot 300 strani obsegajoč dokument, je, da je v določenih točkah nepopoln in pomanjkljiv. Člana sveta Emila Milana Pintarja je tako presenetilo, da se avtorji investicijskega programa v uvodnem delu investicijskega programa popolnoma ograjujejo od odgovornosti. "Najmanj je to čudno. Mene to spominja, da tisti, ki je delal investicijski program, v vse te podatke ne verjame popolnoma in se tako zavaruje proti kasnejšim razkritjem," je zaskrbljenost izrazil Pintar.
V svetu za civilni nadzor se bojijo še, da bi se pri drugem tiru razvija tako imenovana birokratska logika. To pomeni, da če investicijski program predvidi neko številko, bodo tisti, ki so zadolženi za izvedbo projekta, počrpali natanko toliko, in če je za projekt predvidenih sedem let, bodo točno toliko časa porabili.
Predsednika sveta Jadrana Bajca so zmotile postavke za nadzor projekta, ki skupaj znašajo približno 50 milijonov evrov, saj ta znesek po njegovo ni najbolje obrazložen. V investicijskem programu pa se je obregnili tudi ob predvidena sredstva za nepredvidljiva dela. "Mi verjamemo in se nam zdi tudi normalno in priporočljivo, da se pri tako velikih projektih predvidijo neka nepredvidena dela, a teh je pri drugem tiru 'relativno dosti', saj znašajo čez 100 milijonov evrov. Bajcu se na tej osnovi zastavlja vprašanje, kako je bil ta projekt doslej pripravljen: "Namreč, če kaj, je Slovenija močna na krasoslovju, in če kaj, se je naredilo dovolj geoloških in drugih raziskav.
Svet za civilni nadzor je opozoril na nejasnosti pri dveh virih financiranja projekta, pribitku na cestnino za tovorna vozila na določenih delih avtocest in taksi na pretovor v Luki Koper. "Izhodiščni podatek je, da bo ta pribitek letos predstavljal dobrih 14 milijonov evrov. Vlada je decembra sprejela sklep, da bo ta pribitek pobirala do leta 2053, hkrati pa v Evropi prosi za soglasje, da bi ga pobirala do 2063. Če izhodiščni podatek 14 milijonov potegnemo po posebni metodologiji izračuna prirastka transporta, potem bo do leta 2053 iz tega naslova pobranih 700 milijonov evrov, če bo odobreno do leta 2063, pa milijardo evrov," je nejasnosti v zvezi z dolžino pobiranja pribitka na cestnino opozoril Pintar, ki ga je zmotilo, da investicijski program iz tega naslova ves čas vztrajno obračunava vir v višini 122 milijonov evrov, torej zbrani denar do leta 2026, ko naj bi bil drugi tir končan.
Si lahko EIB privošči, da je ni zraven?
V začetku tedna je predsednik Evropske investicijske banke (EIB) Werner Hoyer izrazil stališče, da je projekt drugega tira zelo velik in ambiciozen, zato se pogovori vrtijo tudi okrog vprašanja, ali je mogoče zagotoviti takšno razsežnost in tehnično izvedljivost, da bo primeren za financiranje. Ministrica Bratuškova meni, da si EIB – Slovenija se pogaja za četrt milijarde evrov težak kredit - "pri tako rekoč v tem trenutku največjem projektu ne samo v Sloveniji, ampak kar v regiji, ne more dovoliti, da je zraven ni". Vsakič, ko se srečajo s predstavniki EIB, tako Bratuškova, je na mizi manj vprašanj, kljub temu pa se pogovarjajo tudi z Evropsko banko za obnovo in razvoj. "Moramo imeti in bomo imeli konec maja konkretno zaprto finančno konstrukcijo za to, da evropska sredstva ne bodo ogrožena," je odločna Bratuškova.
Bratuškova: Investicija se bo poplačala sama
"Niti z eno črko ni nikjer zaslediti, zakaj se ta vir ne ugasne 2026. in kaj bo s temi sredstvi," se je vprašal Pintar in dodal, da je podobno s takso na pretovor. Na vprašanje mu je odgovorila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki si je skupaj z generalnim direktorjem 2TDK Dušanom Zorkom ogledala arheološka izkopavanja na trasi drugega tira. Denar iz naslova pribitka za cestnine se bo pobiral do leta 2052 in je predviden za dokapitalizacijo podjetja 2TDK. Tako naj bi se investicija, skupaj z denarjem iz naslova uporabnine in pretovora, poplačala sama, je pojasnila Bratuškova.
Bajec v imenu Sveta za civilni nadzor vladi priporoča, naj preveri konsistentnost investicijskega programa z revizijo in naj uvede take mehanizme in spodbude pri ljudeh, ki bodo vodili ta projekt, da bo rezultat čim ugodnejši projekt. Pintar pa dodaja, da investicijski program v tej obliki še ni primerna podlaga za tisto, kar potrebujejo, da bodo lahko izvajanje projekt korektno spremljali. Tako Bratuškova kot Zorko se zavzemata za revizijo, poleg tega pa sta prepričana, da bodo projekt izpeljali kakovostno in v okviru danih parametrov.
