Pred tednom dni je sedem odstotkov vprašanih menilo, da so omejevalni ukrepi vlade za zajezitev širjenja virusa preveč strogi, v tokratni anketi pa je delež poskočil na dobrih 20 odstotkov.
Hkrati s tem se je občutno zmanjšal delež tistih, ki menijo, da so ukrepi premalo strogi (s 40 na 27 odstotkov). Večina prebivalcev (53 odstotkov) sicer še vedno meni, da so ukrepi ravno pravšnji.
Kot še izhaja iz rezultatov ankete, 70 odstotkov vprašanih meni, da gredo stvari na bolje, medtem ko je bilo pred tednom dni takšnih 57 odstotkov odgovorov. Relativna večina vprašanih (44 odstotkov) meni, da bodo izredne razmere (zaprte šole in vrtci, omejitev gibanja, prepoved združevanja itd.) trajale še dva meseca, ena petina pa, da bo to trajalo še en mesec.
Povečuje se izražena skrb za gospodarske posledice
V povprečju prebivalci pričakujejo še 70 dni obstoječih razmer, torej vse tja do 11. junija. Teden dni nazaj je bil ta datum 28. maj. Sicer še vedno prevladujoča zaskrbljenost za lastno družino se je nekoliko zmanjšala (z 81 odstotkov pred dvema tednoma na 69 odstotkov v zadnjih dveh dneh). Podobno se je znižala zaskrbljenost za lastno zdravje (s 44 na 37 odstotkov).
Na drugi strani se povečuje izražena skrb za gospodarske posledice (s 43 na 51 odstotkov). Skrb za delovno mesto med zaposlenimi se je po najavi vladnih ukrepov znižala s 16 na 12 odstotkov, a v zadnjih dnevih zopet narašča in že dosega skoraj 15 odstotkov.
Podpora velikemu protikriznemu zakonu je rahlo padla. Predloge vlade za obvladovanje posledic epidemije tako za prebivalstvo kot gospodarstvo kot bolj ustrezne označuje 41 odstotkov vprašanih, kar je za petino manj kot ob njegovi najavi pred tednom dni (51 odstotkov).
Petina zaposlenih je poročala o povečanem obsegu dela
Ukrepi so sicer še vedno sprejeti s splošnim odobravanjem, a bolj kot se približuje njihova realizacija, več je nezadovoljnih. Delež tistih, ki ukrepe označujejo za neustrezne se je s treh zvišal na dobrih osem odstotkov, so pojasnili v Valiconu.
V tokratni anketi je družba preverjala tudi spremembe, ki jih zaposleni doživljajo na delovnih mestih. Petina zaposlenih je poročala o povečanem obsegu dela (20 odstotkov), slabi dve petini pa pravita, da je obseg približno enak kot prej (37 odstotkov). Slaba desetina poroča o skrajšanem delovnem času (devet odstotkov), ena petina pa jih je na čakanju (21 odstotkov).
Da so izgubili zaposlitev zaradi koronavirusa, poročajo štirje odstotki vprašanih, ki so bili pred pojavom virusa zaposleni. Med preostalo desetino trenutno prav tako neaktivnih jih je sedem odstotkov na dopustu, trije odstotki pa imajo bolniški stalež.
Javnomnenjsko raziskavo je Valicon izvedel med 31. marcem in 1. aprilom na vzorcu 482 vprašanih.
