Dušan Waldhütter
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2019 in predhodna merjenja razkrivajo, da je za večino gospodinjstev osebni avtomobil najpogostejša oblika prevoza ne glede na cilj poti in razdaljo do cilja. Rezultati kažejo pozitiven trend pri izbiri okolju prijaznih oblik mobilnosti (javni potniški prevoz, kolo, hoja) kot dodatnega prevoznega sredstva ob avtomobilu.
Situacija v slovenskih gospodinjstvih
Pri razdaljah do pet kilometrov v kraju bivanja avtomobile najpogosteje uporabljamo za pot po opravkih in nakupih (67 odstotkov) ter za pot v vrtec (62 odstotkov). Sledijo pot na delo (55 odstotkov), pot v šolo (51 odstotkov) in na fakulteto (42 odstotkov). Povečal se je delež gospodinjstev, ki poleg vožnje z avtomobilom še pešačijo, kolesarijo in za prevoz na delo dodatno uporabljajo javni potniški prevoz.
Za razdalje od pet do sto petdeset kilometrov zunaj kraja bivanja prav tako beležimo pozitiven trend pri izbiri dodatnega načina mobilnosti poleg avtomobila, vendar javni potniški prevoz ali kolo uporablja le majhen delež gospodinjstev. Pri razdaljah nad 150 kilometrov je za večino gospodinjstev (84 odstotkov) avtomobil primarno prevozno sredstvo. Sledijo letalo (sedem odstotkov), primestni avtobus (dva odstotka) in vlak (dva odstotka).
Vpliv letnih časov in razlogi za izbiro
Izbira primarnega prevoznega sredstva ni odvisna od letnega časa. Kolo je poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 odstotkov) anketiranih, pozimi pa za samo sedem odstotkov anketiranih. Tudi pešačenje je pogostejše poleti kot pozimi, vendar so odstopanja manjša kot pri kolesarjenju. Odstotek uporabnikov javnega potniškega prevoza je enak tako poleti kot pozimi.
Ključni razlog pri izbiri prevoza je za večino porabljen čas (69 odstotkov). Sledijo cena prevoza (40 odstotkov), udobje (36 odstotkov) in navade (22 odstotkov). Vpliv na okolje je pomemben dejavnik pri izbiri prevoza za samo šest odstotkov anketirancev.
In kaj smo pripravljeni spremeniti?
Sodeč po anketah, pravzaprav niti ne prav veliko. Pri uporabi javnega potniškega prevoza kot primarnega prevoznega sredstva v preteklem desetletju ni bistvenih sprememb, saj javni potniški prevoz redno uporablja samo majhen delež gospodinjstev; najpogosteje za pot v šolo ali na fakulteto v kraju bivanja.
Najverjetnejša alternativna oblika mobilnosti v prihodnosti je hoja, vendar se je odstotek gospodinjstev, ki so izbrala to možnost, značilno zmanjšal. Pripravljenost za uporabo kolesa in javnega potniškega prevoza ostaja enaka.
Dejansko bo torej sprememba prometa v okolju prijaznejši smeri ključen izziv tako za državno upravo kot vse nas, ki z izbiro prevoza prispevamo k obremenjevanju okolja.
