Slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki se izteče danes, je Živi zdravo. Potuj trajnostno. V javnem potniškem prevozu je bilo v letu 2020 prepeljanih opazno manj potnikov kot v 2019. V avtobusnem javnem prevozu je bil ta upad 59-odstoten, v železniškem 41-odstoten, so ob Evropskem tednu mobilnosti zapisali v sporočilo za javnost pri Statističnem uradu Republike Slovenije. "Kampanja Evropski teden mobilnosti je bila vpeljana leta 2002 na pobudo Evropske komisije in od takrat je to vsakoletna dejavnost. Začne se 16. septembra in konča 22. septembra z dnevom brez avtomobila. Namen projekta je krepiti zavedanje o pomembnosti trajnostne mobilnosti in o negativnih vplivih, ki jih ima promet na človeka in okolje, zlasti v mestih. Letos spodbuja prebivalce Evropske unije k uporabi trajnostnih oblik prevoza, kot sta javni potniški prevoz in kolo, in k hoji s sloganom: Živi zdravo. Potuj trajnostno."
Leto 2021 je evropsko leto železnic
Evropska komisija je leto 2021 razglasila za evropsko leto železnic, da bi spodbudila uporabo železniškega prevoza in s tem prispevala tudi k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora, saj je vožnja z vlakom eden najbolj trajnostnih načinov prevoza. Železniški prevoz v Evropski uniji je na primer v letu 2018 prispeval le 0,4 % vseh emisij toplogrednih plinov iz prometa, cestni pa 71,8 %. Vožnja z vlakom je varen in trajnosten način prevoza. Med kopenskimi prevozi je najvarnejši, saj je število smrtnih žrtev na milijardo potnikov na opravljen kilometer tukaj najnižje. V letih od 2011 do 2015 je bil prevoz po železnici 27-krat varnejši od prevoza z avtomobilom.
Število potnikov v železniškem prevozu od leta 2013 upada
V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji prepeljanih z vlakom največ potnikov v letu 2013, in to 16,4 milijona. Po tem letu je število potnikov v železniškem prevozu padlo pod 14 milijonov. V zadnjem času je število prepeljanih potnikov tudi v železniškem prevozu močno upadlo še zaradi pandemije covida-19. V letu 2020 jih je bilo prepeljanih nekaj več kot 8,2 milijona, to je za 41 % manj kot v 2019.
V cestnem javnem prevozu je bil vrh leta 2017
V desetletju od leta 2011 do 2020 je število potnikov v cestnem javnem linijskem prevozu naraščalo in vrh doseglo v letu 2017, ko je bilo prepeljanih več kot 30 milijonov potnikov. V mestnem javnem potniškem prevozu je v zadnjem desetletju število potnikov naraščalo do leta 2016, ko je bilo prepeljanih skoraj 62 milijonov potnikov. Na uporabo javnega prevoza vplivajo tudi subvencionirane vozovnice za dijake in študente ter brezplačne vozovnice za upokojence; prve so bile uvedene v letu 2012, druge sredi leta 2020. Ukrepi v zvezi s pandemijo covida-19 so drastično zmanjšali število potnikov v cestnem potniškem prevozu - za več kot polovico. V letih 2020 in 2021 so uporabo avtobusnega javnega prevoza ohromili ukrepi za zajezitev bolezni covid-19. Število potnikov je bilo v letu 2020 tako v cestnem javnem prevozu kot v mestnem za več kot polovico manjše kot v predhodnem letu. V cestnem javnem prevozu je bilo prepeljanih približno 13 milijonov potnikov ali za 57 % manj kot v 2019. V mestnem prevozu je bilo v 2020 prepeljanih 25 milijonov potnikov, v 2019 pa več kot 58 milijonov.
V sopotništvu doslej več kot 100.000 ljudi
Ena izmed možnosti za zmanjšanje prometne obremenjenosti in posledic za okolje je deljenje prevoznega sredstva oziroma sopotništvo (angl. carpooling). To je oblika mobilnosti, pri kateri se več ljudi, ki niso člani istega gospodinjstva, dogovori za skupen prevoz in deljenje stroškov. Tak način organizacije mobilnosti je spodbudil tudi internet. V letu 2019 si je 105.270 ljudi (7 %, v EU-27 8 %), starih od 16 do 74 let, v obdobju 12 mesecev organiziralo prevoz pri drugi fizični osebi prek posredniške spletne strani, mobilne aplikacije za urejanje prevozov (na primer prevoz.org) ali družbenih omrežjih. To je bilo 29 % več kot leta 2018 in 69 % več kot 2017. V letu 2019 si je organiziralo prevoz prek posredniške spletne strani ali mobilne aplikacije za urejanje prevozov v obdobju 12 mesecev 6,4 % ljudi, prek drugih spletnih strani, aplikacij ali družbenih omrežij pa 0,5 %.
Med državami članicami EU je bil odstotek tistih, ki so si v letu 2019 organizirali prevoz na tak način, najvišji v Estoniji (29 %), sledili sta Irska (26 %) in Malta (25 %). Najmanj ljudi si je organiziralo prevoz prek interneta na Cipru, v Grčiji in Bolgariji (po 2 %).
Sopotništvo si je po internetu doslej organiziralo več kot 100.000 ljudi
Število osebnih avtomobilov se povečuje
"Število osebnih avtomobilov v Sloveniji narašča, v zadnjem desetletju se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 10 % (v 2011 jih je bilo 1,066.495, v 2020 pa 1,170.690).
V letu 2020 je bilo v Sloveniji na 1000 prebivalcev 555 osebnih avtomobilov. Na ravni statističnih regij je bila po vrednosti tega podatka prva goriška statistična regija s 621 osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev. Sledili sta primorsko-notranjska s 601 osebnim avtomobilom in posavska statistična regija s 586 na 1000 prebivalcev. Najmanj osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev so imele zasavska (529), osrednjeslovenska (535) in podravska ter gorenjska statistična regija (v vsaki 542). V letu 2019 je bilo v Sloveniji na 1000 prebivalcev 556 osebnih avtomobilov, kar je bilo več od povprečja v celotni Evropski uniji, ki je znašalo 520 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Največ osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev je bilo v Luksemburgu (681), najmanj v Romuniji (357)," povzema statistiko za poročilo SURS Miha Gamse.
Naši avtomobili čedalje starejši
Slovenski osebni avtomobil je bil v 2020 star povprečno 10,4 leta. Povprečna starost osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji, se je v zadnjem desetletju povečala za dve leti; v 2011 je namreč bila 8,4 leta. Hkrati se je v tem času opazno povečalo tudi število osebnih avtomobilov, starejših od 12 let. V letu 2020 so toliko stari avtomobili predstavljali kar 43 % vseh osebnih avtomobilov (v 2011 29 %).
Na ravni statističnih regij so osebni avtomobili v povprečju najstarejši v goriški statistični regiji (povprečno 12 let). Sledita ji primorsko-notranjska (11,4 leta) in posavska statistična regija (11,1 leta). Povprečno najmlajši so osebni avtomobili v osrednjeslovenski (9,8 let), koroški (10 let) ter pomurski in gorenjski statistični regiji (v vsaki 10,2 leta), še pišejo pri SURS in vabijo, da obiščite tudi njihovo podatkovno bazo SiStat.
