S preklicem epidemije 1. junija je ugasnila potreba po obsežnih interventnih nakupih zaščitnih sredstev, ki jih je izvajal zavod za blagovne rezerve. S tem so se zaključili tudi vsi izredni postopki naročanja dodatnih količin zaščitne opreme. Od takrat naprej zaščitno opremo, predvsem zaščitne maske, javne ustanove same naročajo za svoje potrebe.
Maske, ki ne nudijo zaščite pred prenosom okužbe
Ena takih ustanov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je 10. junija sprožilo postopek javnega naročila 250.000 kosov zaščitnih obraznih mask. Do roka za prejem ponudb je naročnik prejel 22 različnih ponudb. V nadaljevanju postopka je naročnik pozval 10 ponudnikov, da predložijo vzorec zaščitnih mask. A nato je strokovna komisija naročnika ugotovila, da je le ponudba podjetja Sanolabor dopustna in hkrati ekonomsko najugodnejša.
Kajti po preverjanju predloženih vzorcev je strokovna komisija naročnika ugotovila, da maske ponudnikov, med njimi tudi slovenski javnosti zdaj dobro znanega podjetja Acron, kjer je zaposlena mati obrambnega ministra Mateja Tonina, niso ustrezne, saj ne omogočajo pravilne namestitve in uporabe. Maska se namreč mora "tesno prilegati obrazu, da zadrži pot kapljic, ki se sproščajo ob kašljanju, kihanju in tudi govorjenju. Vstavljena plastična nosna sponka tega ne zagotavlja, zato maska posledično ne nudi primerne zaščite pred prenosom okužbe."
Strokovna komisija vrhovnega sodišča je torej '"einterventno" ponudbo podjetja Acron označila za nedopustno, ker ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, predložen vzorec mask pa ni bil ustrezen.
Med največje uvoznike zaščitne opreme, s katerimi je zavod za blagovne rezerve v času pandemije posloval, je bilo podjetje
Acron in blagovne rezerve
Podjetje Acron je sicer marca z zavodom za blagovne rezerve podpisalo pogodbe za dobavo zaščitnih mask v vrednosti okoli 30 milijonov evrov. Kasneje se je podjetje soočalo z očitki, da naj bi bila njihova dokumentacija in certifikati ponarejeni, zaščitne maske pa nevarne za uporabo.
Na pobudo opozicijskih LMŠ, SD in Levice je tudi komisija za nadzor javnih financ obravnavala postopke nabave zaščitnih mask od podjetja Acron. Uslužbenec blagovnih rezerv Ivan Gale pa je v medijih navajal pritiske Mitje Terčeta, človeka iz kroga gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, pri sklenitvi visoke pogodbe o dobavi zaščitnih mask s podjetjem Acron. Slednje med drugim od POP TV s tožbo zahteva za 120 tisoč evrov odškodnin, nekatere njihove novinarje pa preganja tudi z zasebnimi kazenskimi tožbami.
