V Levici, SD, SAB in LMŠ so napovedali boj proti vladnemu predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu. Predlagali so, da se razpiše posvetovalni referendum, če jim to ne bo uspelo, bodo sprožili postopke za naknadni zakonodajni referendum. "Vlada demografskega sklada ne ustanavlja, da bi rešila financiranje pokojnin, kot pravi, pač pa, da bi dobila praktično neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih, da bi lahko vstopala v tiste segmente državnega premoženja, kamor do zdaj še ni mogla, in da bi sprostila varovalke proti privatizaciji," je opozicijsko nasprotovanje vladnemu predlogu argumentiral prvopodpisani pod besedilo predloga za razpis referenduma Luka Mesec iz Levice.
Relevantna odločitev za vse generacije
Po besedah predsednice SAB Alenke Bratušek jih v vladnem predlogu, ki nastanek nacionalnega demografskega sklada določa s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzemom upravljanja skoraj vseh državnih naložb, moti troje. To je, da se bodo sredstva sklada lahko porabljala za veliko drugih namenov, ne le za pokojnine, da se sredstva nekaj časa ne bodo nalagala in da se bo vse državno premoženje v enem zamahu preneslo na sklad in se bo lahko z enim zamahom privatiziralo. "Približno 8,6 milijarde evrov premoženja, koliko ga je še ostalo po letih divjih privatizacij, bo postalo plen vsakokratne vlade. Izključeni bodo vsi, ki imajo interes, da gre podjetju čim bolje, to so delavci, predstavniki javnega sektorja, upokojenci," je opozoril Mesec.
Da mora biti demografski sklad del celovite pokojninske reforme, ki bo zagotavljala vzdržnost pokojninskega sistema, je povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec. Predlagatelji so si bili edini, da o predlogu ni bilo opravljene ustrezne javne razprave, zato je lahko, tako predsednica SD Tanja Fajon, posvetovalni referendum priložnost za partnerstvo vladajočih z ljudmi: "Vlado pozivamo, naj iskreno sodeluje z ljudmi, gre za pomembno odločitev vseh prihodnjih generacij, kako bomo zaščitili pokojnine, kako bomo zaščitili varno, dostojanstveno starost."
Vladajoči ne bi smeli imeti pomislekov
Državni zbor (DZ) mora tako zdaj pred glasovanjem o zakonu glasovati o pobudi za posvetovalni referendum, za kar je potrebna navadna večina. Odločanje o zakonu se tako zamika do naslednje seje oziroma za čas po referendumu. Poleg zavlačevalnega efekta, ki ga referendum lahko ima, dr. Marinko Banjac s Katedre za teoretsko analitsko politologijo na FDV opozarja na druge pomembne aspekte: "Posvetovalni referendum je najmanj oprijemljiv in najbolj šibak, saj kaže voljo ljudi, DZ pa izida ni treba upoštevati. Ima pa pomembne učinke v smislu krepitve zavedanja in informiranja volivcev o določeni zadevi." Na pomislek, zakaj bi vladajoči potemtakem imeli zadržke pri izpeljavi posvetovalnega referenduma, Banjac odgovarja: "Če želi vlada delovati na najbolj transparenten način, kar si predstavljam, da si želi vsaka vlada, in če želi imeti pri določeni odločitvi za seboj tudi širšo populacijo, ne bi smela imeti nobenega pomisleka pred izvedbo posvetovalnega referenduma."
Zgolj štirikrat na posvetovalnem
Po podatkih Državne volilne komisije je bilo skupno doslej izpeljanih 26 referendumov, od tega so bili zgolj štirje posvetovalni, pri večini njih pa se izid niti ni ugotavljal na državni ravni. Najvišja je bila volilna udeležba leta 1990 na plebiscitu (93,2-odstotna), najmanjša pa leta 2008 na posvetovalnem referendumu o ustanovitvi pokrajin (10,98-odstotna). Med najnižjimi udeležbami je bila tudi na zadnjem referendumu leta 2018, na vnovičnem glasovanju o zakonu o drugem tiru (15,1-odstotna).
Famozni primer drugi tir
Najbolj razvpiti referendumski postopek doslej je bil v zvezi z drugim tirom, ki je po navedbah Banjaca tudi ilustriral, kako referendum ni relevanten zgolj, ker krepi demokracijo, pač pa se lahko zelo spretno uporablja kot orodje v smislu političnega boja: "Čeprav je takrat nastopal državljan V, gospod Vili Kovačič, kot figura, ki naj bi prihajala iz civilnodružbene sfere, smo videli, da je bil v ozadju politični aparat v smislu prisotnosti stranke, ki je to civilnodružbeno iniciativo poganjala." Spomnimo, prvi referendum o zakonu o gradnji drugega tira železnice med Divačo in Koprom je bil izveden leta 2017, Kovačič s podporniki, tudi stranko SDS, pa so njegov izid izpodbijali na vrhovnem sodišču. Na dan razveljavitve, 14. marca 2018, in z argumentom, da je vlada vodila enostransko kampanjo, za kar ne bi smela porabiti proračunskih sredstev, se je pomembno zamajalo politično prizorišče. Takratni prvak SMC Miro Cerar je namreč odločitev sodišča v zvezi z enim izmed ključnih projektov njegove vlade označil kot kapljo čez rob in s premierskega mesta odstopil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
