Začarani krog krize mariborskega letališča

Matija Stepišnik Matija Stepišnik
03.11.2016 19:20
Država za upravljanje Letališča Edvarda Rusjana ne bo podelila koncesije, ministrstvo za infrastrukturo gre v javno zbiranje ponudb za sklenitev dolgoročnega najema
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Notranjost mariborskega letališča je sodobno urejena, žal pa poslovno povsem neizkoriščena.
Andrej Petelinšek

Kriza mariborskega letališča se je letos še poglobila. Le 7761 potnikov je v prvih devetih mesecih priletelo v Maribor ali iz njega odletelo, kar je za dve tretjini manj kot v istem obdobju lani. Rednih linij po lanskem poskusu z Adrio Airways in Londonom ponovno ni, napovedana povezava do Düsseldorfa z Express Airwaysom je bila fiasko, veliko manj je bilo letos tudi čarterskih letov. Za orientacijo: manjše in prostorsko omejeno portoroško letališče, ki ima krajšo pristajalno stezo, njegov plus pa je, da leži na turistično oblegani slovenski obali, dela boljše, saj je imelo do konca septembra 20.536 potnikov.


{media}72229{/media}

Javno zbiranje ponudb

Aerodrom Maribor, ki je pogodbeni obratovalec letališča in najemnik državne infrastrukture, je naprodaj, a Delavska hranilnica vseskozi trdi, da je ovira za potencialne investitorje, da razmerja med državo - ta je lastnica letališke infrastrukture, a pravzaprav niti ne vse, ker so parkirišča in dovozna cesta v lasti Aerodroma Maribor - in upravljavcem niso urejena. Več let je bilo odprto vprašanje, kdaj bo država podelila dolgoročno koncesijo za upravljanje. Na ministrstvu za infrastrukturo za Večer pojasnjujejo, da mariborsko letališče, ki je eno od treh javnih letališč za mednarodni promet pri nas, ne bo več opravljalo javne gospodarske službe. Kot pravi vodja sektorja za letalstvo dr.

Alojz Krapež

, se po evropskih predpisih letališče obravnava kot javna gospodarska služba le, ko je regija brez njega tako izolirana, da bi to poseglo v družbeni in gospodarski razvoj, takšen primer so denimo otoki: "Za nemoteno obratovanje letališča bo izvedeno javno zbiranje ponudb za sklenitev najemne pogodbe med državo kot lastnikom premoženja in najboljšim ponudnikom."

Kakšen naj bo najemnik

Kakšni bodo pogoji in merila, ki jih bo moral izpolniti najemnik, Krapež ne pove. Odvrne, da "zaradi zagotavljanja enakih pogojev za vse potencialne obratovalce, ki se bodo na razpis prijavili." Ker Aerodromu Maribor pogodba o uporabi letališke infrastrukture poteče zadnji dan decembra, bo država torej v zelo kratkem času morala objaviti razpis in odločiti, kako in s kom naprej. Za koliko let bo sklenjena najemna pogodbo, tudi ni jasno. Krapež zatrdi le: "Gre za dolgoročno pogodbo o najemu, interes države pa je, da bo izbrani obratovalec zagotavljal stabilno poslovanje in temu primerno bo tudi najemno obdobje." ​Ali je Aerodrom Maribor v privilegiranem položaju, ker ima v lasti del infrastrukture, parkirišča in dovozno pot, kar je nekoč s svojim deležem nekdanjemu lastniku, Preventu, prodala mariborska občina? Krapež to zanika: "Ministrstvo za infrastrukturo in Aerodrom bosta na zemljiščih, ki niso v lasti Republike Slovenije, sklenila pogodbo o odplačni stvarni služnosti." Še ena novost: Aerodrom Maribor od leta 2011 najemnine za letališče ni plačeval, novi obratovalec pa jo bo moral, in sicer na osnovi cenitve premoženja in najboljše ponudbe.

Cilji in iluzije

Država je pomemben del obveznosti, da mariborsko letališče ne bi ostalo le kraj večno zamujenih priložnosti, opravila s posodobitvijo infrastrukture, predvsem potniškega terminala. A v skladu z resolucijo o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva do leta 2020 je njena naloga tudi "dolgoročna zagotovitev obratovalca letališča, ki bo v skladu z razčlenjenim načrtom razvoja dejavnosti na letališču zagotavljal stabilno obratovanje letališča, ki lahko igra pomembno vlogo spodbujevalca gospodarske rasti regije". Na osnovi podatkov lahko zaključimo, da Aerodrom Maribor za zdaj te naloge ni opravil, poskusi obuditve rednega letalskega prometa so se končali neuspešno. Da bi nastal v Slivnici potenten gospodarsko-zaposlitveni center za Maribor in regijo, ostaja iluzija. Od 2012 do lani je promet sicer zrasel od slabih štiri tisoč potnikov na dobrih 23 tisoč lani, pri čemer so upravljavcu šli na roko tudi uspehi NK Maribor, soliden je bil tudi čarterski promet, ki pa so ga zagotovile turistične agencije. Letošnje leto je prineslo streznitev, za nekatere poznavalce pa le potrditev spoznanja, da so v Mariboru pri iskanju tržnih niš odletela že skoraj vsa letala.

Nadzor na Aerodromu Maribor

Resnejšega preboja, ki bi letališču omogočilo tudi tržno vzdržen poslovni model, ni bilo in leta zamujenih priložnosti se spet seštevajo. Med uspehe vodilni v Aerodromu štejejo, da jim je uspelo dvigniti tovorni promet, a tudi tukaj je manevrskega prostora še veliko. Da so letališča pomemben generator razvoja, delovnih mest in investicij, nazorno kaže že bližnji primer Gradca, kjer so med tem, ko sta Maribor z regijo in država zaspala, z letališčem in okoli njega vzpostavili potenten gospodarski center. Je torej država doslej zagotavljala obratovalca v skladu s cilji resolucije? "Letalski promet lahko na mariborsko letališče pripelje le obratovalec, Aerodrom Maribor. Država oziroma ministrstvo lahko pomaga z ustvarjanjem ugodnega okolja, kar ministrstvo počne že zelo dolgo. Nima pa mehanizmov, da bi zagotavljalo ekonomski uspeh podjetja Aerodrom Maribor," je jasen Krapež. Ali Aerodrom Maribor izpolnjuje cilje iz dosedanje pogodbe o opravljanju javne gospodarske službe, ni neposredno odgovoril, je pa napovedal, da bo ministrstvo v zvezi s tem še ta mesec izvedlo nadzor.

Ladimir Brolih

Priklopljeni na državne jasli

Če je država doslej avtomatično podaljševala pogodbo Aerodromu Maribor, bodo zdaj izgovori, da na delovanje zasebnega podjetja nima vpliva, odpadli. Ministrstvo za infrastrukturo bo namreč na novo odločilo o dolgoročnem najemniku in ima priložnost od interesentov zahtevati tudi jasno strategijo razvoja. Aerodrom Maribor brez proračunskega denarja zadnjih petih let ne bi preživel, saj mu v tem času ni uspel noben velik, resnejši letalski posel, s katerim bi začeli sami generirati prihodke, ki bi zagotovili stabilnejše financiranje brez pomoči države. Od leta 2011 do danes je država Aerodromu v skladu s pogodbo in aneksi nakazala slabega 2,5 milijona evrov za letališke službe, ki jih mora obratovalec izvajati v skladu z zakonom o letalstvu. A to še ni vse: skladno s pogoji iz uredbe o pogojih in merilih za dodelitev pomoči letališčem državnega pomena in smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom Aerodrom Maribor računa še na dodaten državni denar. Po podatkih Financ bo to 655 tisoč evrov letos in enako prihodnje leto. Kljub temu je Aerodrom Maribor leto 2015 končal s slabimi 280 tisoč evri izgube. "Ta izguba je posledica linije v London, ki smo jo sofinancirali z 250 tisoč evri. Bila je dobro zasedena, a je to pomenilo 40 evrov subvencije na potnika, to ni vzdržno," pojasni Brolih.

Dolga je pot do ... Kitajske

Pri letališču ostaja aktivna tudi ekipa župana

Andreja Fištravca

, ki je pred kratkim sporočila, da je podpisala pismo o nameri za vzpostavitev letalske linije med Mariborom in Nanchangom v provinci Jiangxi. "Interes za nakup podjetja Aerodrom Maribor je do zdaj pokazalo več investitorjev iz Rusije, ZDA, Kitajske, Azerbajdžama, Belgije in Kuvajta," trdijo pri Fištravcu. "Iz Kitajske smo prejeli zanimanje treh, eden se je povezal z različnimi kitajskimi mesti, ki imajo interes za vzpostavitev letalskih letov do Slovenije in Maribora. Ta mesta so pripravljena prispevati subvencijo, s katero bi bilo možno dolgoročno zagotoviti letalsko povezavo." A od pisma o nameri do tega, da bi v Mariboru pristalo prvo letalo s kitajskimi potniki, je daleč. To so nas dosedanje izkušnje z mariborskim letališčem že naučile. Samo letos je Brolih napovedal kar nekaj novih linij, od rednih do čarterskih, a uresničilo se je malo. Kljub izdatni davkoplačevalski podpori, namenjeni Aerodromu Maribor, regija, ko gre za povezanost z letalskim prometom in gospodarski razvoj, ki naj bi bil tudi funkcija letališča, ni nič na boljšem.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta