Notranjost mariborskega letališča je sodobno urejena, žal pa poslovno povsem neizkoriščena.
Kriza mariborskega letališča se je letos še poglobila. Le 7761 potnikov je v prvih devetih mesecih priletelo v Maribor ali iz njega odletelo, kar je za dve tretjini manj kot v istem obdobju lani. Rednih linij po lanskem poskusu z Adrio Airways in Londonom ponovno ni, napovedana povezava do Düsseldorfa z Express Airwaysom je bila fiasko, veliko manj je bilo letos tudi čarterskih letov. Za orientacijo: manjše in prostorsko omejeno portoroško letališče, ki ima krajšo pristajalno stezo, njegov plus pa je, da leži na turistično oblegani slovenski obali, dela boljše, saj je imelo do konca septembra 20.536 potnikov.
{media}72229{/media}
Javno zbiranje ponudb
Aerodrom Maribor, ki je pogodbeni obratovalec letališča in najemnik državne infrastrukture, je naprodaj, a Delavska hranilnica vseskozi trdi, da je ovira za potencialne investitorje, da razmerja med državo - ta je lastnica letališke infrastrukture, a pravzaprav niti ne vse, ker so parkirišča in dovozna cesta v lasti Aerodroma Maribor - in upravljavcem niso urejena. Več let je bilo odprto vprašanje, kdaj bo država podelila dolgoročno koncesijo za upravljanje. Na ministrstvu za infrastrukturo za Večer pojasnjujejo, da mariborsko letališče, ki je eno od treh javnih letališč za mednarodni promet pri nas, ne bo več opravljalo javne gospodarske službe. Kot pravi vodja sektorja za letalstvo dr.
Alojz Krapež
, se po evropskih predpisih letališče obravnava kot javna gospodarska služba le, ko je regija brez njega tako izolirana, da bi to poseglo v družbeni in gospodarski razvoj, takšen primer so denimo otoki: "Za nemoteno obratovanje letališča bo izvedeno javno zbiranje ponudb za sklenitev najemne pogodbe med državo kot lastnikom premoženja in najboljšim ponudnikom."
Kakšen naj bo najemnik
Kakšni bodo pogoji in merila, ki jih bo moral izpolniti najemnik, Krapež ne pove. Odvrne, da "zaradi zagotavljanja enakih pogojev za vse potencialne obratovalce, ki se bodo na razpis prijavili." Ker Aerodromu Maribor pogodba o uporabi letališke infrastrukture poteče zadnji dan decembra, bo država torej v zelo kratkem času morala objaviti razpis in odločiti, kako in s kom naprej. Za koliko let bo sklenjena najemna pogodbo, tudi ni jasno. Krapež zatrdi le: "Gre za dolgoročno pogodbo o najemu, interes države pa je, da bo izbrani obratovalec zagotavljal stabilno poslovanje in temu primerno bo tudi najemno obdobje." Ali je Aerodrom Maribor v privilegiranem položaju, ker ima v lasti del infrastrukture, parkirišča in dovozno pot, kar je nekoč s svojim deležem nekdanjemu lastniku, Preventu, prodala mariborska občina? Krapež to zanika: "Ministrstvo za infrastrukturo in Aerodrom bosta na zemljiščih, ki niso v lasti Republike Slovenije, sklenila pogodbo o odplačni stvarni služnosti." Še ena novost: Aerodrom Maribor od leta 2011 najemnine za letališče ni plačeval, novi obratovalec pa jo bo moral, in sicer na osnovi cenitve premoženja in najboljše ponudbe.
Cilji in iluzije
Država je pomemben del obveznosti, da mariborsko letališče ne bi ostalo le kraj večno zamujenih priložnosti, opravila s posodobitvijo infrastrukture, predvsem potniškega terminala. A v skladu z resolucijo o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva do leta 2020 je njena naloga tudi "dolgoročna zagotovitev obratovalca letališča, ki bo v skladu z razčlenjenim načrtom razvoja dejavnosti na letališču zagotavljal stabilno obratovanje letališča, ki lahko igra pomembno vlogo spodbujevalca gospodarske rasti regije". Na osnovi podatkov lahko zaključimo, da Aerodrom Maribor za zdaj te naloge ni opravil, poskusi obuditve rednega letalskega prometa so se končali neuspešno. Da bi nastal v Slivnici potenten gospodarsko-zaposlitveni center za Maribor in regijo, ostaja iluzija. Od 2012 do lani je promet sicer zrasel od slabih štiri tisoč potnikov na dobrih 23 tisoč lani, pri čemer so upravljavcu šli na roko tudi uspehi NK Maribor, soliden je bil tudi čarterski promet, ki pa so ga zagotovile turistične agencije. Letošnje leto je prineslo streznitev, za nekatere poznavalce pa le potrditev spoznanja, da so v Mariboru pri iskanju tržnih niš odletela že skoraj vsa letala.
Nadzor na Aerodromu Maribor
Resnejšega preboja, ki bi letališču omogočilo tudi tržno vzdržen poslovni model, ni bilo in leta zamujenih priložnosti se spet seštevajo. Med uspehe vodilni v Aerodromu štejejo, da jim je uspelo dvigniti tovorni promet, a tudi tukaj je manevrskega prostora še veliko. Da so letališča pomemben generator razvoja, delovnih mest in investicij, nazorno kaže že bližnji primer Gradca, kjer so med tem, ko sta Maribor z regijo in država zaspala, z letališčem in okoli njega vzpostavili potenten gospodarski center. Je torej država doslej zagotavljala obratovalca v skladu s cilji resolucije? "Letalski promet lahko na mariborsko letališče pripelje le obratovalec, Aerodrom Maribor. Država oziroma ministrstvo lahko pomaga z ustvarjanjem ugodnega okolja, kar ministrstvo počne že zelo dolgo. Nima pa mehanizmov, da bi zagotavljalo ekonomski uspeh podjetja Aerodrom Maribor," je jasen Krapež. Ali Aerodrom Maribor izpolnjuje cilje iz dosedanje pogodbe o opravljanju javne gospodarske službe, ni neposredno odgovoril, je pa napovedal, da bo ministrstvo v zvezi s tem še ta mesec izvedlo nadzor.
Ladimir Brolih