Elizabeta Planinšič
Že petkova razprava na odboru za pravosodje je dala slutiti, kako bo tekla današnja razprava o domnevnih zlorabah v pravosodju in vplivih na neodvisne sodne odločitve. Predlagatelji razprave so bili namreč poslanci stranke SDS, ki s predlogi priporočil, ki naj bi jih sprejel odbor, nato pa po njihovem še državni zbor, niso skrivali, da je izhodišče sodba v še ne pravnomočno končanem postopku zoper Milka Noviča. Ta je bil po ponovljenem sojenju oproščen očitkov o umoru direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika.
A priporočila predlagateljev o analizi nekaterih primerov, poleg Noviča SDS govori še o postopkih v primeru Patria pa zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, niso bila predmet glasovanja. Vlada, zakonodajnopravna služba pa tudi politiki koalicije so namreč opozorili, da pomeni razprava politike o odprtih primerih poseganje ene veje oblasti, torej zakonodajne, v drugo, sodno.
V pravosodju še preverjajo
Poslanci SDS so sicer prepričevali preostanek poslancev, da ne gre za debato o odprtem kazenskem postopku, temveč o tem, na kar je ob izreku sodbe opozoril sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je sodil v zadevi Novič. Ta je ob izreku oprostilne sodbe dejal, da je bil deležen pritiskov, da bo zato, ker je sodil pošteno, kmalu v suspenzu in da zaradi tega ne bo napredoval. Da ne ve, kdo vse stoji v ozadju pritiskov nanj, da pa gre zagotovo za odločitve, ki segajo v vrhove pravosodja, v vodstvo državnega tožilstva, sodni svet in vrhovno sodišče, je še pojasnil. Poslanci SDS o izjavah sodnika ne dvomijo.
Poskus političnega vpliva
Andreja Katič, ministrica za pravosodje: "Ob spoštovanju sistema vzajemnega nadzora, omejevanja in sodelovanja, ob spoštovanju zavor in ravnovesij, vsebine razprav ali analiziranja ne more biti niti znotraj izvršilne niti zakonodajne veje oblasti zakonitost in primernost posamičnih sodnih odločb ter sodnih postopkov. Vlada meni, da razpravljanje o konkretnih sodnih odločitvah, zlasti v odprtih zadevah, ni primerno. Zato vlada poziv k analizi poteka odprtega postopka lahko razume kot poskus političnega vpliva zakonodajne veje oblasti na postopanje sodišča v konkretnem sodnem postopku. Neodvisnost in nepristranskost delovanja sodstva sodijo med temeljne postulate slovenske demokratične ureditve, temelječe na spoštovanju vladavine prava, pravne države in s tem pravičnosti v družbi. Gre za svobodo sodnika pred kakršnimkoli vplivanjem in nadzorom, ki ni predviden z zakonom."
Največ lahko storijo sodniki sami
Igor Zorčič, poslanec SMC: "Ne pristajamo na trditve SDS o masovnem kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodnih postopkih in pritiskih na sodišča oziroma sodnike, s čimer naj bi bila ogrožena vladavina prava. Če bi takšne trditve držale, bi lahko sklepali, da v nobenem sodnem postopku v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti poštenega in nepristranskega sojenja. Tovrstni primeri odvisnosti in pristranskosti sodstva bi že zdavnaj bili prepoznani s strani mednarodnih institucij. Za ugled in s tem tudi zaupanje javnosti v pravosodje lahko največ storijo funkcionarji sodne veje oblasti sami. Vsi v sodnih postopkih se morajo zavedati, da so pri tem lahko izpostavljeni tudi kritikam, sodnik pa mora vselej, predvsem pa takoj, ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled in zato uporabljati vse mehanizme, ki jih ima na voljo, teh pa ni malo."
Hibrid, zavit v celofan
Anja Bah Žibert, poslanka SDS: "Sodstvo je v globoki krizi, ker mu dovoljujemo, da ostaja hibrid starih nedemokratičnih struktur in centrov moči, zavit v celofan navideznega sistema, ki velja za demokratične države in v njih delujoče sisteme. Značilnost takega sistema je prevladujoča totalitarna pravna kultura in načelo poslušnosti, ki se odraža v samocenzuri. Takšna ukrivljenost in prilagodljivost ravnanj pa posledično daje odvezo tudi tistim v sistemu, ki kršijo temeljne človekove pravice. Tisti, ki v sistemu nimajo težav s strokovno in poklicno samozavestjo in ne klonejo pred globoko državo ter delujejo po sistemu moči argumentov, sistema ne postavljajo v ospredje kot ključnega kadra za način izhoda iz pravosodne zablode, ampak jih centri moči z diskreditacijo in diskvalifikacijo onemogočajo in jim javno sporočajo, da so nezaželeni in da bodo odstranjeni."
