Nekaj držav EU je namreč iz previdnostnih razlogov začasno ustavilo cepljenje s cepivom AstraZenece po tistem, ko so se pri nekaterih ljudeh po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov. Najprej so začasno ustavili cepljenje z določeno serijo cepiva AstraZeneca v Avstriji, razlog je bila smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri 35-letnici po cepljenju s tem cepivom.
Evropska agencija za zdravila (Ema) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo, smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem. Do 10. marca letos so sicer zabeležili 30 primerov težav zaradi krvnih strdkov pri skoraj petih milijonih ljudi, cepljenih v EU. Dosedanji podatki kažejo, da število težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju ne presega pričakovane pogostnosti teh težav pri necepljeni populaciji.
Poklukar: Blagi stranski učinki do neke mere zaželeni, saj kažejo na odziv na cepljenje
Blagi stranski učinki po cepljenju so do neke mere zaželeni, saj kažejo na odziv na cepivo, si pa želimo čim manjše, da ne pride do strahu med prebivalstvom, je danes dejal minister za zdravje Janez Poklukar. Ob tem je poudaril, da po mnenju stroke ni nobenih zadržkov, da ne bi nadaljevali s strategijo cepljenja, tudi z uporabo cepiva AstraZenece.
Kot je dejal Poklukar v današnji izjavi za medije, za zdaj nihče na razpolaga s poročili Evropske agencije za zdravila (Ema) ali proizvajalcem cepiva AstraZenece, da bi zaznali takšne stranske učinke cepiva, zaradi katerih bi morali prekiniti cepljenje z AstraZeneco v Sloveniji. Prav tako serije cepiva AstraZenece, ki je bila v Avstriji, v Sloveniji ni.
"Dogodki, ki so opisani v tujini, so dogodki, ki so v registru Eme opisani s podobno verjetnostjo, kot se sicer dogajajo splošno v populaciji. To je neka podlaga, da lahko verjamemo, da gre za naključja, ki jih je pa seveda treba preveriti. Če bi se izkazalo, da je bil razlog v cepivu, sledi ustrezen ukrep," je zatrdil.
Blagi stranski učinki do neke mere celo zaželeni
Kot je dejal glede stranskih učinkov po cepljenju nekaterih zaposlenih v šolstvu, je dejstvo, da nezaželeni učinki po cepljenju so. Te so zaznali tudi po cepljenju zaposlenih v zdravstvu in pri starejših. "Toda to so pričakovani stranski učinki cepljenja. Praviloma vsa simptomatika izzveni v nekaj dneh," je navedel.
"Blagi stranski učinki so do neke mere celo zaželeni, kajti kažejo na ustrezen odziv na cepivo. Seveda si želimo čim manjši stranski učinek, da ne pride do strahu med prebivalstvom, da je s cepivom karkoli narobe," je še poudaril Poklukar.
Ob tem je dodal, da ni dramatičnih razlik o poročanih neželenih učinkih različnih proizvajalcev cepiv.
Ko se Poklukarju izteče obdobje po prebolevnosti, se bo tudi samo cepil s cepivom AstraZenece, je napovedal v četrtkovi večerni oddaji 24 ur na POP TV.
Leto življenja z epidemijo pokazalo, da je skoraj nemogoče imeti dovolj kadra, s katerim bi lahko obvladovali vsak stik
Sicer pa je, kot pravi Poklukar, poleg testiranja, cepljenja in spoštovanja osnovnih zaščitnih ukrepov, za obvladovanje epidemije ključna samoizolacija oz. karantena. Zato je po njegovem mnenju na tem področju treba dvigniti raven spremljanja državljanov.
Kot je pojasnil, vladni predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ponovno uvaja nadzor nad izvajanjem karantene na domu, inšpektoratu prinaša možnost presojanja pravilnosti izvajanja tega ukrepa, ne pomeni pa bistveno večje obremenitve epidemiologov.
Na vprašanje, ali v prihodnje morda načrtujejo kadrovske okrepitve na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in zdravstvenem inšpektoratu, je Poklukar odvrnil, da je leto življenja z epidemijo covida-19 pokazalo, da je skoraj nemogoče imeti dovolj kadra, s katerim bi lahko obvladovali vsak stik. Ob tem je poudaril cilj opolnomočenja prebivalcev, da bodo lahko samo upravljali epidemijo na varen način, epidemiološka služba pa je tista, ki pomaga usmerjati epidemijo.
Minister tudi računa, da bodo v naslednjem tednu že imeli ustrezno novelirane cene bolnišnične obravnave covidnih bolnikov, ki jih nameravajo vključiti tudi v letošnji splošni dogovor v zdravstvu. Nekateri izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo še dopolnili podatke, nato pa po Poklukarjevih napovedih sledi usklajevanje cen z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Redno obveščeni o vseh poročanih domnevnih neželenih učinkih cepiv,
Kot navaja posvetovalna skupina v mnenju, ki so ga objavili na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti, pričakovana mesečna pojavnost je pri starejših od 80 let 1097 primerov na milijon ljudi in nato pada s starostjo. Pogostost v splošni populaciji pa je od 100 do 200 primerov na milijon ljudi. Znano pa je, da se težave zaradi krvnih strdkov pogosto pojavljajo tudi pri prebolevanju covida-19.
Kot so dodali, v Sloveniji zaenkrat niso zabeležili težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece. Do 7. marca so s tem cepivom izvedli najmanj 23.734 cepljenj. Zabeležili pa so štiri takšne dogodke po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, s katerim so do 7. marca izvedli najmanj 174.490 cepljenj, navajajo na spletni strani NIJZ.
Na NIJZ spremljajo izvajanje cepljenja proti covidu-19 na podlagi podatkov o opravljenih cepljenjih, ki jih izvajalci cepljenja posredujejo v Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju.
Redno so tudi obveščeni o vseh poročanih domnevnih neželenih učinkih cepiv, ki jih prejme neposredno Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke in imetniki dovoljenj za promet s cepivi.
NIJZ: Izražen interes za cepljenje na eUpravi bomo uskladili s seznami osebnih zdravnikov
Seznam vseh državljanov, ki so izrazili interes za cepljenje na portalu eUprava, bodo prenesli in uskladili s seznami njihovih osebnih zdravnikov, so napovedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To je predvideno v aprilu, medtem pa vsem, ki se želijo cepiti, na NIJZ predlagajo, da svoj interes sporočijo tudi osebnemu zdravniku.
Kot so še pojasnili, so bili skladno z nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19 sedaj cepljeni prebivalci Slovenije iz prednostnih starostnih in poklicnih skupin. Te osebe so na cepljenje pozvali osebni zdravniki ali pa so se cepili organizirano v okviru poklicne skupine.
S povečanimi dobavami cepiv bodo kmalu na vrsto prišle tudi druge skupine. Na četrtkovi vladni novinarski konferenci je zdravstvena inšpektorica Deana Potza dejala, da se je na cepljenje treba prijaviti pri osebnem zdravniku in da ne zadostuje prijava preko portala eUprava. Prek portala je interes do danes zjutraj izrazilo 141.960 oseb. Glede na napovedi po se torej sedaj obeta uskladitev seznamov prijav.
Kdaj lahko govorimo o 'pravih' neželenih učinkih?
Ob tem opozarjajo, da so lahko neželeni dogodki, ki sledijo cepljenju, vzročno povezani s cepljenjem, lahko pa gre tudi zgolj za časovno povezavo s cepljenjem, kar pomeni, da določen neželeni dogodek s cepljenjem ni vzročno povezan in bi se zgodil tudi, če oseba ne bi bila cepljena.
"O 'pravih' neželenih učinkih lahko govorimo le takrat, kadar lahko določimo vzročno povezanost med neželenim dogodkom in cepljenjem ali cepivom, bodisi pri posamezniku (z objektivno diagnostično metodo) ali pa na ravni populacije s kakovostnimi epidemiološkimi raziskavami," so poudarili na NIJZ.
Večino vzročnih povezav, ki zadevajo splošno populacijo, raziskovalci odkrijejo že med izvajanjem kliničnih študij, medtem, ko se povezave, ki zadevajo manjše dele populacije z določenimi bolezenskimi stanji ali genetskimi posebnostmi izkažejo šele pri množični uporabi cepiv. Zato je treba neželene učinke po uporabi novih cepiv zelo skrbno spremljati in vsako poročilo natančno preučiti, so dodali.
