Franja Žišt
"Plačilo ni le ključen dejavnik za vstop ljudi v učiteljski poklic, je tudi zelo pomembno za motivacijo učiteljic in učiteljev. Politike, ki zadevajo plače in karierne možnosti ljudi, zaposlenih v izobraževanju, bi morale biti zato del celovitih strategij, s katerimi želijo države povečati privlačnost učiteljskih poklicev," so med drugim zapisali v letnem poročilu mreže Eurydice, ki ga je Evropska komisija objavila pred 5. oktobrom, svetovnim dnevom učiteljev. Podpora učiteljem in njihova vloga v izobraževanju sta bili tudi glavni temi nedavnega evropskega vrha o izobraževanju ter letnega pregleda izobraževanja in usposabljanja v EU. Ali Slovenija sledi vsem tem priporočilom in ali smo tudi pri nas dali prednost vprašanjem izobraževanja?
Veliko učiteljev starejših od 50 let
"Izobraževanje se v EU ponovno vrača na vrh politične agende, kar je zelo pomembno glede na to, da se v Sloveniji to gotovo ne dogaja," pravi glavni tajnik sindikata učiteljev Sviz Branimir Štrukelj. Poudarja, da morajo biti ob ustrezni plači učitelji tudi ustrezno spoštovani v družbi.
"Izobraževanje se v EU vrača na vrh politične agende, v Sloveniji se to gotovo ne dogaja"
Mlajši zaslužijo tisočaka manj
V lanskem šolskem letu je bilo v vrtcih zaposlenih 12.417 vzgojiteljic in vzgojiteljev ter njihovih pomočnic in pomočnikov, v osnovnošolskem izobraževanju je bilo zaposlenih 18.358 učiteljev in učiteljic, od tega 2099 učiteljev in 16.259 učiteljic, število zaposlenih v srednjih šolah pa se je glede na prejšnje leto zmanjšalo za tri odstotke, vseh zaposlenih je bilo 7250. Na terciarni ravni izobraževanja je bilo zaposlenih 5436 strokovnih delavcev in delavk. Po podatkih statističnega urada je povprečna mesečna plača predmetnih učiteljev in učiteljic v osnovni šoli, starih od 25 do 29 let, 1384 evrov, kar je približno tisoč evrov manj od povprečne mesečne bruto plače njihovih starejših kolegov in kolegic.
Kariere niso briljantne
Štrukelj opozarja, da so začetne plače slovenskih učiteljev slabe. "Zakaj bi se mladi pri nas sploh odločali za poklic učitelja? Delo je zahtevno in odgovorno, ni briljantna kariera z možnostjo promocije in napredovanja, vrednotenje tega dela v državi pa je zmeraj slabše," je Štrukelj poiskal vzroke za to, da zanimanja med mladimi za delo učitelja ni veliko. Tudi sicer Slovenija zaostaja po deležu sredstev, ki jih nameni izobraževanju, nadaljuje Štrukelj. Delež BDP, ki se vlaga v izobraževalne ustanove, se je v Sloveniji znižal s 5,3 odstotka v letu 2005 na 4,3 odstotka v 2016, javna sredstva za izobraževanje so se v tem obdobju znižala z 11,5 na 8,5 odstotka, še opozarjajo sindikati.
