Rozmari Petek
Kako bi v TEŠ potekal sosežig odpadkov in za koliko odpadkov bi šoštanjska termoelektrarna državo rešila tega bremena, sta sprva zaposlenim, nato še novinarjem nekoliko podrobneje predstavila direktor TEŠ Mitja Tašler in direktorica Premogovnika Velenje Mojca Letnik. Če bo šlo vse po trenutnih načrtih, bo konec leta 2021 Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) skupaj z lignitom v pečeh bloka 5 in bloka 6 kurila tudi odpadke. A to ne bodo navadne smeti, temveč predelani nenevarni odpadki, ki niti na videz niso več podobni smetem, sta eno prvih zmot, slišanih v javnosti, poskušala popraviti sogovornika. "Če bi najbolj plastično povedala, so ti odpadki videti kot žagovina. Ali še drugače, v te bi tudi sama dala roko, v smeti pa ne bi," je poskušala čim enostavneje pojasniti Mojca Letnik. Strah, da bi torej iz skladišča odpadkov, ki ga bodo v Šoštanju pred nameravanim sosežigom morali postaviti v bližini bloka 5, smrdelo, je tako odveč. Iz tako predelanih odpadkov bodo obenem izločene vse frakcije, ki v odpadke, namenjene za sežig, zaradi okoljskih standardov ne sodijo.
Garancija zdrži tudi odpadke, zagotavljajo
Drugi pomislek. Tako v kotlu bloka 5 kot kotlu bloka 6 lahko brez posledic za kotla kurijo do šest odstotkov odpadkov, ki zaradi večje kurilne vrednosti predstavljajo deset odstotkov tako dobljene električne energije, kot odgovor na dvome, ali v kotlu drugi energent razen lignita sploh lahko kurijo, zagotavlja Mitja Tašler. To pomeni, da bi letno lahko v Šoštanju skurili 160 ton odpadkov, ki s kurjenjem sproščajo manj ogljikovega dioksida kot lignit. Na dan bi tako moralo v Šoštanj odpadke pripeljati 25 tovornjakov. Spet pa to ne pomeni, da bi, ko enkrat fosilnih goriv, torej lignita, ne bodo smeli več kuriti, lahko presedlali zgolj na kurjenje odpadkov. Ta računica se namreč brez sosežiga z lignitom ne izide, kotli temu enostavno niso namenjeni. Če bodo v bloku 6 kurili le do šest odstotkov odpadkov, garancija s strani General Electrica ne pade v vodo, je še zagotovil Tašler. O tem so se želeli kar dvakrat prepričati. Prvo mnenje so že prejeli, naročili so še drugo posebno študijo. Ta sicer še ni končana, naj bi pa že nakazovala, da je vsak tehnološki strah, torej strah pred poškodovanjem opreme, odveč.
Študija vplivov na okolje bo pokazala, ali lahko projekt nadaljujejo ali ne
Odpadki ne prinašajo rent
Vse opisano je predvsem v tem trenutku, ko še ni izdelana študija vplivov na okolje (je pa v izdelavi), šele plan. Ravno študija vplivov na okolje bo pokazala, ali lahko projekt nadaljujejo ali ne. Vse bolj so sicer že v danem trenutku prepričani, da bo projekt, ki bo prinesel tudi štiri nova delovna mesta, šel naprej. Kako bo projekt sprejela lokalna skupnost, še ni znano. A ko bodo ljudem postregli z vsemi podatki, Tašler verjame, da dvomov ne bo več. Spet pa ne obljublja, da bi v zameno zato, ker v svoji okolici dopuščajo sosežig odpadkov, lokalni skupnosti kaj plačali. Emisije ogljikovega dioksida bodo namreč ravno na račun zamenjave nekaj odstotkov lignita z odpadki celo nižje za 156 tisoč ton. Tudi emisije težkih kovin naj bi bile v mejnih vrednostih, zagotavljajo. "Najprej naj občane zanima, ali bo to dobro za okolje. Raznorazne rente in odškodnine s sosežigom nimajo nič. Odškodnino plačuješ za nekaj, kar uničuješ, česar pa tu ne bomo počeli," je še dejal Tašler.
